Depresija vse pogostejša bolezenska motnja

V Evropski uniji za depresijo zboli okoli 13 odstotkov ljudi. Njen delež v skupnem bolezenskem bremenu držav se viša, v prihodnjih letih bo predvidoma dosegel do 8,5 odstotka vsega bolezenskega bremena, kar depresijo postavlja na prvo mesto med bolezenskimi dejavniki, ki vplivajo na zdravje in produktivnost Evropejcev.

Depresija je po besedah psihiatra v Psihiatri?ni bolnišnici Begunje Andreja Žmitka ve?vzro?na. Deloma je gensko pogojena, saj se nagnjenost k depresiji gensko prenaša. Vzroke depresije je mogo?e iskati v stresnih dogodkih v okolju ter v motnjah v delovanju osrednjega živ?evja.

Dolo?ene telesne bolezni so izrazito povezane z depresijo, na primer Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter možganska kap. Pomembna je tudi povezava med depresijo in psihotropnimi snovmi, kot so mamila in alkohol, pravi Žmitek.

Pogoj za uspešno zdravljenje depresije je njeno ustrezno prepoznavanje in pravo?asno ter ustrezno zdravljenje, poudarja psihiater iz begunjske psihiatri?ne bolnišnice. ?e depresije ne zdravimo, je ve?ja verjetnost, da se njen potek kronificira oziroma zavle?e, zato jo je kasneje tudi težje zdraviti. Poleg drugih zapletov se lahko pojavijo bolezni odvisnosti in samomorilno vedenje, pojasnjuje.

Uporaba antidepresivov je danes najpogostejši na?in zdravljenja. Ta zdravila v nasprotju s pomirjevali, ki sicer u?inkujejo hitro, ne povzro?ajo odvisnosti, treba pa jih je redno jemati do umika depresije in nato vsaj še pol leta.

Zdravljenje z antidepresivi je smiselno kombinirati s psihoterapijo. Dokaj razširjena in dokazano u?inkovita je kognitivno-vedenjska psihoterapija, ki izboljšuje razpoloženje depresivnega bolnika s spremembami v mišljenju.

Kar 50 odstotkov samomorov povezujejo z depresijo. Glede na to, da se Slovenija že vrsto let uvrš?a med države z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora na svetu, je pomembna osveš?enost o možnih vzrokih samomorilnega vedenja, o poteku samomorilnega procesa, o ranljivih skupinah, o prepoznavanju znakov samomorilnega vedenja pri sebi in bližnjih ter o psihosocialni pomo?i preživelim.

Depresivni bolniki so povpre?no v bolniškem staležu ?etrtino delovnih dni v letu. Kar dve tretjini bolnikov namre? poro?a o hudi oviranosti sposobnosti za vsakdanje aktivnosti in delo. Družbeni stroški, povezani z depresijo, so se v zadnjih desetih letih v EU podvojili in sedaj dosegajo 118 milijard evrov na leto.

Pri tem je neposrednih zdravstvenih stroškov 10 odstotkov, vse ostalo pa predstavljajo posredni stroški zaradi smrti, odsotnosti z dela ali slabe storilnosti tistih bolnikov, ki kljub bolezni ostajajo na delovnem mestu.

Izvirna novica: Dnevnik , 04.10.2010
?lanek je last medija Dnevnik.si