Depresije je ve? jeseni
Po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja naj bi za depresijo vsaj enkrat v življenju zbolel vsak šesti posameznik. Po nekaterih ocenah se obolevnost pove?a v jesensko-zimskem ?asu, ko bi naj zanjo zbolelo vsaj 20 odstotkov ve? ljudi kot v preostalih letnih ?asih.
S tem se strinja specialist psihiater prof. dr. Rok Tav?ar, dr. med., ki pravi, da razlogi za to niso povsem znani, obstaja pa ve? mogo?ih razlag: »Že v popularni kulturi so znani izrazi, kot so dolgo vro?e poletje, poletne radosti, nato pa zlata jesen in bela zima itd., po drugi strani se veliko govori tudi o spomladanski utrujenosti. Torej že ljudje posamezne letne ?ase povezujejo z dolo?enimi dejavnostmi in posledi?no s svojim po?utjem. Poletje je ve?inoma ?as dopustov, uživanja na morju, potovanj, šolskih po?itnic, druženja, spoznavanja novih ljudi. Nato pride jesen – za?etek šole, finan?ne skrbi, povezane s šolo, služba, nakup ozimnice, kurjave … veliko skrbi,« vzroke za neenakomerno zbolevanje ljudi za razli?nimi duševnimi motnjami opiše sogovornik.
Za ve? depresije jeseni je lahko krivo tudi skrajševanje ?asa son?nega obsevanja in na splošno krajši svetli del dneva – enakono?je je v?asih veljalo kot posebno problemati?en ?as, ko se razplamtijo strasti. Prav tako lahko za vse ve? slabega po?utja, utrujenosti in upada energije poskrbijo povsem biološki vzroki – manj sonca pomeni spremembe izlo?anja melatonina, ki je povezan s spanjem in razpoloženjem, pravi Tav?ar in doda, da za to obstaja u?inkovit antidepresiv agomelatin, ki deluje tudi prek melatoninskega sistema. »Hkrati obstaja tudi posebna duševna motnja, imenovana sezonska razpoloženjska motnja (seasonal affective disorder), ki zajema prav pojav depresije v jesensko-zimskem ?asu, ne pa v drugih obdobjih. Pogostejša je v ve?jih geografskih širinah, npr. v Skandinaviji, pri nas pa je ta vpliv manjši,« dodatne razloge za ve? depresije v prihajajo?em ?asu opiše sogovornik.
S hrano nad depresijo?
Depresija je bolezen, pri kateri se poruši ravnovesje v delovanju nekaterih kemi?nih prenašalcev v predelu možganov, ki uravnava razpoloženje. Ker vemo, da na naše razpoloženje dosti lahko vpliva tudi prehrana, smo sogovornika vprašali, ali lahko depresijo prepre?imo tudi s pravilnim prehranjevanjem. Tav?ar odgovarja: »Poleg že navedenih mogo?ih vzrokov za ve?je zbolevanje za depresijo jeseni in pozimi ima morda dolo?en vpliv tudi prehrana. Sicer samo s prehrano ve?inoma ne moremo vplivati na pojav, poslabšanje ali izboljšanje depresije, je pa gotovo koristno, ?e uživamo uravnoteženo, mešano prehrano.« Vendar vseeno obstaja nekaj navidez nasprotujo?ih si podatkov, kako posamezna živila vplivajo na razpoloženje, opozori. »Nekateri avtorji priporo?ajo uživanje hrane z nekoliko ve? maš?obami, zlasti iz skupine dobrih maš?ob, v tej zvezi tudi obstajajo podatki o pozitivnem vplivu maš?obnih kislin omega 3. Drugi avtorji nasprotno zagovarjajo bolj rastlinsko prehrano, tretji pa izogibanje glutenu tudi pri ljudeh brez ugotovljene celiakije. Vsekakor za zdaj še vedno nimamo nedvoumnih znanstveno utemeljenih priporo?il glede prehrane pri depresiji, tako da splošnega nasveta ni mogo?e dati.« Obstajajo celo podatki, da lahko nekoliko manjše število dnevno zaužitih kalorij, na primer 500 kalorij manj, vpliva na izboljšanje razpoloženja. Seveda se tudi tu vrag skriva v podrobnostih – najbrž ni vseeno, kaj so ti ljudje jedli prej, koliko obrokov na dan so imeli, kakšen je bil njihov indeks telesne mase itd. Po drugi strani je depresija navadno že sama po sebi povezana z izgubo telesne teže zaradi zmanjšanja teka, redkeje se pove?ata uživanje hrane, pogosto sladkarij, in teža. Na primer ?okolada med drugimi vsebuje nekatere snovi, ki naj bi vplivale tudi na izboljšanje razpoloženja, pravi profesor Tav?ar.
Ukrepi za boljše razpoloženje
V številnih besedilih, ki govorijo o vlogi prehrane pri depresiji, se pogosto pojavijo prehranska dopolnila, ki naj bi vplivala na simptome depresije. Eden od teh dodatkov je triptofan. Pa so zares u?inkoviti? »V Sloveniji ti pripravki niso na voljo pa tudi v tujini nikjer niso prva linija zdravljenja ali prepre?evanja depresije. Predvsem je treba vedeti, da so potrebne dokaj velike koli?ine vnosa teh snovi (ve? gramov) in da dokaj slabo prehajajo v možgane, kjer naj bi delovale. Hkrati zelo rade povzro?ajo težave drugje po telesu, recimo v prebavilih. Tudi ob kombiniranju z nekaterimi zdravili se lahko pojavijo hujši neželeni u?inki. Zato seveda tudi v tem primeru velja, da naj se vsakdo, ki želi uživati katera koli prehranska dopolnila ali druge snovi, prej posvetuje s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Enako velja tudi za morebitno antidepresivno dieto, ki jo bodo morda našli kje na svetovnem spletu,« opozori profesor Tav?ar.
Obstaja kar nekaj ukrepov, ki lahko pomagajo k boljšemu razpoloženju, pravi sogovornik. Tu mislimo predvsem na kakovostno preživljanje prostega ?asa, druženje s prijatelji, telesno aktivnost – predvsem zunaj, v naravi, na zraku, soncu. Koristno je razporediti svoje obveznosti tako, da nam vsak dan ostane tudi nekaj ?asa zase, za vse tiste aktivnosti, ki nas veselijo in osre?ujejo, pa naj bodo to vrtnarjenje, sprehodi, branje ali drugi hobiji. Znano je tudi, da so ljudje, ki imajo hišne ljubljen?ke, veliko bolj zadovoljni, imajo nižji krvni tlak in so na splošno bolj zdravi. Morda pa je to priložnost, da v bližnjem zavetiš?u posvojite zapuš?eno žival, svetuje prof. dr. Rok Tav?ar. Seveda pa velja, da kadar vam samim ne uspe zadovoljivo uravnavati svojega po?utja in menite, da se vas loteva depresija, ne ?akate, da se bo stanje samo popravilo, ampak se ?im prej obrnete na svojega zdravnika, ki vam bo prisluhnil in svetoval, kaj je treba storiti, da vam bo kmalu bolje.
|
Pravo?asno poiš?ite pomo? |
|
Znaki depresije |
Avtorica: Marija Mica Kotnik
Izvirna novica:dnevnik.si, 10. september 2016
Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si
Dodaj odgovor