Depresije ne moremo kar zradirati, lahko pa se nau?imo z njo bolj kakovostno živeti

Strokovnjaki za duševno zdravje želijo, da bi ?im ve? ljudi prepoznalo znake depresije, da bi o tem spregovorili ter poiskali pomo?, ko motnja postane tako resna, da ovira njihovo delovanje.

Depresija povzro?a veliko trpljenja obolelemu in njegovim bližnjim in pomembno zmanjšuje delazmožnost. Tudi v Sloveniji sta depresija in tesnobnost med najpogostejšimi težavami v duševnem zdravju. To diagnozo ima 14 odstotkov pacientov, ki so obiskali osebnega zdravnika.

Pri ženskah se depresija pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških, a se morda za tem skriva dejstvo, da ženske pomo? poiš?ejo pogosteje kot moški, je razložila Nuša Konec Juri?i?, specialistka za javno zdravje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Motnja naraš?a tudi s starostjo in je najve?ji delež teh obolenj pri ljudeh med 55. in 64. letom starosti. V zadnjih desetih letih so pri nas sicer opazili upad pogostosti diagnoze depresivna epizoda, a se je po drugi strani pove?alo število sorodnih diagnoz, kot sta reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja.

Psihoedukativne delavnice

V zadnjih letih se je razširil nabor oblik pomo?i, ki so na voljo ljudem s tovrstnimi težavami. Tako so med drugim od leta 2014 v zdravstveno-vzgojnih centrih, ki delujejo pri zdravstvenih domovih, ljudem, ki imajo ve?je tveganje, da razvijejo depresijo, tesnobnost, bipolarno motnjo in se težje spoprijemajo s stresom, na voljo psihoedukativne delavnice, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre in psihologi. Cilj delavnic je, da se ljudje seznanijo z boleznijo, izmenjavajo izkušnje ter se nau?ijo miselnih vaj in tehnik sproš?anja, kar vse olajša življenje z depresijo in spopadanje z razli?nimi življenjskimi situacijami. V dveh letih so izvedli 422 delavnic, ki se jih je udeležilo 3200 ljudi, njihovi odzivi pa so zelo ugodni, je razložila Konec-Juri?i?eva.

Koncept psihoedukativnih delavnic je zasnovala psihiatrinja prof. dr Mojca Zvezdana Dernovšek. »Med svojim delom v ambulanti na Polikliniki UKC Ljubljana sem ugotovila, da bi si ljudje veliko težav lahko prihranili, ?e bi vedeli, kako skrbeti za svoje duševno zdravje,« je povedala. Na?in obravnave depresivne motnje se je spremenil, saj nanjo ne gledajo ve? kot na bolezen, ki jo lahko pozdravijo s prgiš?em tablet, ampak zahteva celostno obravnavo: ko ?lovek doživi depresivno epizodo ali se te epizode ponavljajo, ga poskušajo opolnomo?iti, da bo znal s to izkušnjo živeti in da se bo nau?il bolje skrbeti zase. Vsega tega pa ne bo dobil pri zdravniku, ampak bo moral veliko narediti sam in najti stvari, ki mu pomagajo, da bo lahko živel zadovoljno, je povedala psihiatrinja.

Kako izbrati med psihoterapevti

Podobno razmišlja psihoterapevtka Aleksandra Meško. V praksi redko sre?ajo ?loveka, ki bi razvil samo depresijo, po navadi gre za prepletanje depresije in tesnobnosti, kar ljudi zelo ovira pri delu in življenju. Pomagati jim poskušajo celostno, saj pri nastanku in razvoju teh težav sovpadajo razli?ni dejavniki. Tako poskušajo z antidepresivom pokriti biološko plat teh duševnih motenj. Zgolj zdravilo vedno ne pomaga, še posebno ?e se depresija ponavlja; tak posameznik potrebuje tudi psihoterapevtsko obravnavo.

Veliko ljudi je v stiski, saj so ?akalne vrste v javnem zdravstvu dolge, samopla?niških možnosti pa je veliko, a ne vedo, katere vrste terapijo in katerega terapevta izbrati. Meškova svetuje, da izberejo terapevta, ki je usmerjen v obravnavo sedanjega na?ina življenja in trenutne odnose z ljudmi, saj je to najpogosteje vir stisk. Nekateri psihoterapevtski pristopi se vra?ajo v preteklost, a se pri depresiji, izgorelosti in tesnobnosti bolj priporo?ajo terapevti, ki so usmerjeni v sedanjost in se s klientom dogovorijo, kaj je zanj pomembno, in ki opredelijo cilje v terapiji. Pomembno je, da terapevt usmeri pozornost na podro?ja, kjer je klient uspešen, saj so to viri, ki jih ?lovek lahko uporabi.

Poiskati je treba tudi dejavnike, ki vzdržujejo motnjo. Tudi tukaj gre za preplet bioloških in družbenih dejavnikov, pri ?emer številni ljudje k temu pripomorejo tudi sami, ko veliko energije porabljajo za preganjanje slabega po?utja. Ljudi z depresijo je treba nau?iti, kako živeti z neprijetnimi ?ustvi, kako naj izboljšajo medosebne odnose ter da vsakega slabega po?utja ne pripišejo depresiji. »Ni cilj, da zradiramo depresijo, saj so to že sami poskušali, cilj je kakovostno življenje,« je pojasnila Meškova.

Obporodna depresija je pogosta Depresivna motnja se rada pojavi ob življenjskih prelomnicah in preizkušnjah, ena takih je tudi materinstvo. Številne ženske med nose?nostjo in po rojstvu otroka prevevajo žalost, temne misli, ?utijo pomanjkanje energije, brezvoljnost … Zaradi ob?utkov krivde je ta oblika depresije še bolj tabuizirana, saj ženske ?utijo, da so taka ob?utenja z družbenega vidika nesprejemljiva, je povedala dr. Zalka Drglin. Z obporodno depresijo se sre?a vsaka šesta ženska, ki je rodila, pri nas to pomeni približno 3300 žensk na leto.

Antidepresivov predpišejo premalo, ne preve? V Sloveniji je med letoma 2008 in 2015 poraba antidepresivov glede na število izdanih receptov narasla za 28 odstotkov. Vedeti pa je treba, da teh zdravil ne predpisujejo samo za zdravljenje depresije, marve? tudi proti nespe?nosti pri starejših ljudeh, saj u?inkujejo tako, da pomirjajo in vzpostavijo ritem spanja. Za starejše so ta zdravila varnejša kot uspavala, ki lahko povzro?ajo zaspanost ?ez dan, s tem pa se pove?a tveganje za padce in zlome kolka. Predpisujejo jih tudi pri tesnobnosti in razli?nih organskih duševnih motnjah, ker zmanjšujejo impulzivnost in razburljivost. »Antidepresivi so varna zdravila,« je pojasnila dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. V nasprotju s pomirjevali in uspavali tudi ne povzro?ajo odvisnosti. Zato želijo, da bi zdravniki predpisali ve? antidepresivov ter manj pomirjeval in uspaval, a so pri nas še vedno regije, kjer je to razmerje ravno obrnjeno.

Depresija in bolniška odsotnost Ob aktualnem vprašanju, ali je ustrezna omejitev bolniške odsotnosti na leto dni, strokovnjaki za duševno zdravje menijo, da taka rešitev ne zadovoljuje vseh potreb, ki jih zaznavajo v svojih ambulantah. Depresija pa na?eloma ne spada med bolezni, ki bi zahtevale tako dolgo bolniško odsotnost. ?e gre samo za to motnjo, bolniku predpišejo en ali dva antidepresiva, da najdejo ustreznega, nato se bolnikovo razpoloženje stabilizira in bo že ?ez tri mesece lahko delal za skrajšani delovni ?as, po enem letu pa bo njegova delazmožnost povsem povrnjena, je razložila dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. ?e ?lovek tudi po tem ?asu ni sposoben delati, je depresiji najverjetneje pridružena še kakšna motnja, na primer osebnostna ali odvisnost.

Avtorica: Mojca Loren?i?

Izvirna novica:dnevnik.si, 14. april 2017

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si