Depresivnega otroka bo po novem lahko zdravil logoped

?e boste z otrokom ali mladostnikom obiskali enega od dispanzerjev za mentalno zdravje v zdravstvenih domovih, boste doživeli druga?no obravnavo, kot so je bili obiskovalci deležni doslej, potrjujejo v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Nosilec dejavnosti je po novem psiholog, logoped ali defektolog, ne pa specialist klini?ne psihologije. S socialnim delavcem pa se v omenjeni ambulanti ne boste mogli ve? pogovoriti, saj je program socialnih delavcev pri omenjenem dispanzerju ukinjen. Posledice bodo škodljive, opozarjajo strokovnjaki.

Oddaljena ali pla?ljiva pomo?

Vsega je kriv Aneks 1 k Splošnemu dogovoru med Zavodom za zdravstveno zavarovanje in izvajalci zdravstvenih storitev za letošnje pogodbeno leto, ki ga je vlada potrdila konec junija. V Zbornici klini?nih psihologov Slovenije pravijo, da ukrep, katerega namen je pove?anje dostopnosti programov s podro?ja skrbi za duševno zdravje, kaže na popolno nerazumevanje strokovnih in eti?nih smernic skrbi za otroke in mladostnike. “Socialnega delavca, ki je zlasti v trenutni družbeni realnosti nepogrešljiv ?lan tima, preprosto ukinja, izena?uje tri popolnoma razli?ne strokovne profile in kot nosilca dejavnosti izpuš?a tako klini?nega psihologa kot pedopsihiatra. Ob tem pa so specialisti?na znanja nujen pogoj za ustrezno obravnavo otrok in mladostnikov z razvojnimi, ?ustvenimi in vedenjskimi motnjami.”

Specialistka klini?ne psihologije, ?lanica strokovnega sveta zbornice in vodja komisije za duševno zdravje v zdravstvenem domu Ljubljana, mag. Bernarda Dobnik Renko, opozarja: “?e smo neposredno slikoviti – za naše otroke je torej dovolj dobro, ?e depresijo zdravi logoped in naglušne u?i govoriti univerzitetni diplomirani psiholog, ?e po travmati?ni izgubi starša sedemletnik ?aka na psihološko pomo? osem mesecev in ?e se dvoletnik s težko razvojno motnjo na obravnave k specialnemu pedagogu vozi uro dale? od doma?ega kraja. Ali, kar se zgodi posledi?no, da se morajo starši po svojih mo?eh znajti sami in iš?ejo obravnavo za svoje otroke in zase izven zdravstvenega sistema, kjer ponudba razli?nih oblik pomo?i ni ustrezno regulirana. In je, seveda, samopla?niška.”

V krizi je težav še ve?

Pri obravnavi otrok in mladostnikov je povezanost zdravstvenih strok in socialnega dela še posebno pomembna, poudarja dekanica fakultete za socialno delo dr. Gabi ?a?inovi? Vogrin?i?. Dispanzerji za mentalno zdravje pri zdravstvenih domovih so bili vzpostavljeni ravno zaradi spoznanj, da je u?inkovito sodelovanje ve? strok pomemben del zdravstvene politike, usmerjene v celostno oskrbo, ki vodi v izboljšanje zdravja. To je po njenem še zlasti pomembno v kriznih ?asih, ko se število socialnih problemov pove?uje.

“Najpogosteje so žrtve pove?evanja družbenih težav najranljivejši ljudje, to so otroci, mladostniki, ženske, stari, ljudje s težavami v duševnem zdravju, ljudje z oviranostmi in druge skupine, ki so odvisne od u?inkovitega zdravstvenega sistema. Zdravniki so pogosto tisti, ki jim ljudje povedo svoje stiske, in tudi tisti, ki vedo, da te stiske vplivajo na zdravje, zato je njihova odprava enako pomembna kot zdravstveni posegi. Odpravo stisk so lahko zaupali socialni službi, ki je opravljala terensko delo, sodelovala z drugimi institucijami, delala s starši, krepila socialne mreže in nudila oporo bolnemu otroku in mladostniku ter tako omogo?ila zdravstvenemu osebju nemoteno opravljanje njihovega dela in pomembno prispevala k izboljšanju zdravja.”

Ministrstvo: Omejene možnosti za dodaten denar

“Poziv Zbornice klini?nih psihologov za ureditev pogojev dela dispanzerjev za mentalno zdravje oziroma centrov za duševno zdravje, ki skrbijo za duševno zdravje otrok in mladostnikov, bomo preu?ili,” pravijo na ministrstvu za zdravje. “Zavedati pa se moramo, da so možnosti zagotavljanja dodatnih sredstev za izboljšanje pogojev dela dispanzerjev za mentalno zdravje in dostopa mladostnikov do strokovne psihološke pomo?i zelo omejene.”

Na ministrstvu dodajajo še, da si prizadevajo za celostno ureditev podro?ja duševnega zdravja, zato v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Inštitutom za varovanje zdravja ter drugimi udeleženimi pripravljajo tudi resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja.

Avtorica: Petra Mlakar

Izvirna novica: Dnevnik.si  20.10.2012

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice