Depresivno lahko

Ali današnji na?in življenja s ?im zastruplja naše duševno zdravje? So bili nekdanji rodovi manj dovzetni za depresijo? ?e to drži, kaj se lahko nau?imo iz njihovega na?ina življenja, kar nam bo pomagalo znova vzpostaviti prožnost in ?ustveno blagostanje?

NOVO razumevanje depresije temelji na prevrednotenem razumevanju delovanja možganov, vklju?evanju verjetnih razvojnih sprožilcev ?ustvenih odzivov in na identifikaciji klju?nih dejavnikov na?ina življenja.

 

Delo volje za zadovoljstvo

Izsledki raziskave o vplivu življenjskega sloga izpred desetih let so pokazali. da je depresije ve? med mladimi kot starejšimi – med rojenimi v drugi triadi 20. stoletja kar desetkrat ve? kot med rojenimi v prvih treh desetletjih. Zakaj? Zgodnejši rodovi so opravljali veliko ve? fizi?nega dela. Znanstveniki domnevajo, da to dejstvo pomembno vpliva na naše duševno zdravje. Naši možgani so programirani tako, da ustvarjajo globok ob?utek zadovoljstva, kadar s telesnim naporom ustvarjamo kaj otipljivega, vidnega in smiselnega za preživetje, kar je tudi razvojno pogojeno. To motivacijsko orodje je prve ljudi napeljevalo k iskanju hrane, varovanje pred neprijazno naravo in posledi?no k ohranjanju vrste. Spodbujalo je miselne procese in komunikacijo,

Njihova prizadevanja je gnalo pri?akovanje. Pri?akovanje ne?esa prijetnega ustvarja v možganskem središ?u za ugodje ve?jo dejavnost kot sam doseg cilja.

Pri zadovoljstvu zaradi telesne dejavnosti imajo klju?no vlogo roke. Z razvojnega glediš?a je lahko ugotoviti, zakaj so od nekdaj tako pomembne za preživetje: omogo?ajo nam, da obvladujemo okolje. Pravzaprav je glavna premisa teorije, ki zagovarja, da se dobro po?utimo zaradi telesne dejavnosti, da igra prav gibanje in še posebej gibanje rok, ki nas pripelje do želenega dosežka, klju?no vlogo v prepre?evanju depresije in višanju odpornosti proti le-tej ter drugim ?ustvenim motnjam. Gibi rok so na prvem mestu vse od naših najzgodnejših prednikov – ker preživetje omogo?ajo hranjenje, ?iš?enje, priprava hrane, dvorjenje. postavljanje zavetja in kmetovanje.
Naši možgani se po velikosti in sestavi ter delovanju od prvih ?asov niso spremenili, na?in življenja pa se je postavil na glavo. Ali nas sodobna družba s svojim bistvom obstoja v resnici prikrajšuje za dolo?ene oblike ugodja?

 

Kako možgani nagrajujejo naš trud 

 

Možgansko središ?e za ugodje, Nucleus accumbens, nas spodbuja k vedenju, ki pripomore k našemu preživetju, npr. hranjenju in spolnosti. Vnosi vanj prihajajo z ve? živ?nih obmo?ij. Središ?e je v bližini središ?a za nadzor gibanja, limbi?nega sistema. odgovornega za ?ustvovanje in u?enje, in prefrontalnega korteksa, ki obvladuje naše miselne procese, vklju?no z reševanjem težav. na?rtovanjem in z odlo?anjem.
Tokokrog, ki pogojuje povezanost telesnega napora in zadovoljstvo. ima torej tri postaje. ?im dejavnejši je tokokrog, pozitivneje se po?utimo. (Seveda je po drugi strani odgovoren za znake, povezane z depresijo] Takrat se sproš?ata dopamin in serotonin, ki pogojujeta pozitivna ?ustva. Dobro po?utje zaradi gibanja pa je Še najpomembnejše zato, ker neverjetno spodbuja nevrogenezo, tj. porajanje novih možganskih celic. In nevrogeneza je po prepri?anju strokovnjakov pomemben dejavnik pri prebolevanju depresije:

 

Klju?no vlogo igrajo naše roke. Tako zelo so pomembne, ker njihovo premikanje prebuja ve?ja obmo?ja možganske skorje kot premikanje drugih ve?jih delov našega telesa, npr. hrbta ali nog. Roke torej zelo sooblikujejo naše duševno življenje. Pri raziskavah o duševnem zdravju znanstveniki uporabljajo glodavce, ker imajo njihovi možgani prav vse dele kot ?loveški. V poskusu so skupino podgan navadili na iskanje hrane in jo poimenovali delovne podgane, »oskrbovankam« pa hrane ni bilo treba iskati in so jim jo postregli. Ko so skupinama zastavili enako nalogo, ki je zahtevala vztrajnost, so se delavke trudile 60 % ve? ?asa in opravile 30 % poskusov, da bi jo rešile, kot oskrbovanke. Poskus je potrdil, da jim je priu?ena delavnost dvignila gotovost, da bodo izziv premagale in si pridobile nagrado.

Poskus spominja na študijo izpred nekaj desetletij na Univerzi v Koloradu. V tem znamenitem poskusu so se psi nehali odzivati in truditi, da bi rešili nalogo. potem ko so dojeli, da ne morejo pobegniti iz kletk, kjer so dobivali blage elektrošoke. Njihova izkušnja je bila »priu?ena nemo?". In bi bilo torej ugotovitve o podganah strniti v izraz »priu?ena vztrajnost«? Poskus je potrdil. da trud, tj. v tem primeru telesna dejavnost, pozitivno vpliva na odzivanje in delovanje.

 

Naši možgani so danes enaki kot neko?, uporabljamo pa jih druga?e kot nekdaj: prav tako to velja za roke. Odstotek kmetovalcev na za?etku 20. stoletja je v ZDA znašal 38 % delovne sile, ob koncu stoletja le še 3 %. Izredno se je pove?al delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih, tj. z 31 % leta 1900 na 78 % vseh delavcev leta 1999. Seveda smo zadovoljni, kadar pomislimo na to, kaj vse zmoremo s svojim umom.

 

Tovrstno ugodje se poraja v prefrontalnem korteksu. Ugodje kot posledica telesne dejavnosti pa prebuja kar tri možganska obmo?ja in nas usposablja za naslednje življenjske izzive. Dolgotrajnejša zmanjšana dejavnost teh treh obmo?ij lahko s?asoma porodi ob?utek, da svojega okolja ne obvladujemo, in nam poviša dovzetnost za duševne bolezni.

Kaj lahko storimo, da bi se obvarovali pred depresijo? Izdelava kolaža ali pletenje puloverja nas lahko razbremenita stresa in zaposlita naše možgane v korist duševnemu zdravju. Sprehod ali vadba, še posebej,
smiselna. lahko ravno tako spodbudi nevrokemi?ne snovi, kot so serotonin in endorfini,
po?utje. Take dejavnosti lahko spreminjajo možgane veliko bolje od odmerka katerega koli zdravila. Zakaj? Ker jih opravljamo v kontekstu svojega življenja. Kadar smo pred izzivom in za?nemo premišljevati o u?inkoviti strategiji, uresni?evati na?rt in opazovati, kako se uresni?uje tisto, kar si želimo, si možgani te situacije zapomnijo, da jih bodo po potrebi uporabili v prihodnje.

Enako kot mora telovadec vaditi preproste gibe, preden se lahko nau?i zapletenih, potrebujemo nepretrgano pozitivne izkušnje, kjer ob?utimo zadovoljstvo zaradi vloženega fizi?nega truda, zato da bomo lahko kos zapleteni duševni gimnastiki, ki bogati naše notranje življenje. Vse, kar nam omogo?a. da jasneje vidimo jasno povezavo med trudom in posledico – in nam daje ob?utek, da smo kos težavnemu položaju – je nekakšen duševni vitamin, ki nam dviga odpornost  in u?inkovito zdravilo za depresijo.

 

Izvirna novica: priloga Moje Zdravje, ?asnika DNEVNIK,  25. november 2008
?lanek je  last ?asnika Dnevnik in avtorjev.