Depresivnost in anksioznost na zalogo

Vloga medijev pri konstruiranju socialne realnosti in vpliv negativnega poročanja na posameznika in družbo.»Novinarstvo mora vselej braniti resnico, ne glede na to, kako neprijetna je, vendar mora hkrati pomagati graditi boljšo družbo.«

Osebna izkušnja kot epigraf:

Ob rojstvu vnukinje sem želela po tradiciji shraniti dnevni časopis. Ko sem ga odprla, pa sem ugotovila, da naslovnice prinašajo boleče neprijazno podobo sveta. Naj bo to pismo povabilo k razmisleku, kako bi lahko otrokom poklonili spodbudnejšo dobrodošlico v svet.

»Novinarstvo mora vselej braniti resnico, ne glede na to, kako neprijetna je, vendar mora hkrati pomagati graditi boljšo družbo.«

– Joseph Pulitzer, ameriški novinar

MEDIJI OBLIKUJEJO SOCIALNO REALNOST

Namen tega besedila je opozoriti na izjemno pomemben, a premalo poudarjan vidik novinarskega poklica – na njihovo ključno vlogo pri oblikovanju konstrukta socialne realnosti (človekovega subjektivnega doživljanja sveta in življenja) in, v tem kontekstu, na vpliv selektivno negativnega poročanja na družbo in posameznika.

Mediji najpomembneje oblikujejo tisto, kar je francoski sociolog Émile Durkheim, ki je raziskoval, kako družbene sile vplivajo na posameznika, imenoval ‘kolektivna zavest’. To so predstave, vrednote, prepričanja in ideje, ki ustvarjajo kulturno in družbeno klimo, tisto duhovno ozadje, ki združuje ljudi v družbo in jim daje občutek pripadnosti skupnosti. To spremlja velika odgovornost, saj, kot je izjavil eden največjih psihologov Carl G. Jung: »Tisto, na kar se osredotočaš, postane tvoja realnost.«

Novinarji so več kot le posredovalci informacij – so njihovi kreatorji in interpretatorji in morajo razumeti, da vsaka njihova beseda nosi težo, vsaka objava prispeva k globalnemu zaznavanju in razumevanju sveta ter človekovemu počutju v njem.

NEGATIVNA PRISTRANSKOST USTVARJA KLIMO NEZAUPANJA IN STRAHU

Če v medijskem poročanju prevladuje negativna naracija, nastaja klima nezaupanja in strahu. Ljudje postanemo pesimistični glede prihodnosti, bolj zadržani, manj pripravljeni na sodelovanje, kaj šele na aktiven socialni angažma. Povprečen človek, ki mu v življenju sicer nič ne manjka in se mu nič hudega ne dogaja, postane ob stalni izpostavljenosti negativnim informacijam tesnoben, depresiven, celo paranoiden, ali vsaj brezdušen in pasiven. Način poročanja, ki povzroča takšne posledice, je zato oblika psihološkega nasilja nad ljudmi.

Seveda je pomembno poročati o resničnih problemih, a novinarji vse prevečkrat izpostavljajo in potencirajo predvsem negativne plati dogodkov. Vsaka nesreča ali konflikt postane glavna novica in mediji prav tekmujejo v tem, kdo bo dogodek predstavil na bolj senzacionalen (kolikor mogoče dramatičen in grafičen) način. Pospremijo ga z dodatnimi poročili o izbrskanih sorodnih strašnih dogodkih iz bližnje in daljne preteklosti, in o potencialnih podobnih nevarnostih, ki prežijo v prihodnosti. »Moje življenje je bilo polno grozot, od katerih se večina nikoli ni zgodila.« je dejal francoski filozof Michel de Montaigne v 16. stoletju.

Preberi celoten članek na >> https://zofijini.net/depresivnost-in-anksioznost-na-zalogo/