Depresivnost in metaboli?ni sindrom sta povezana

Ljudje vedno ve? ?asa preživimo v službi sede za ra?unalnikom, živimo ?edalje bolj nezdravo življenje in uživamo preve? kalori?ne in nezdrave hrane. Vse to pa je klju?nega pomena za razvoj tako imenovanega metaboli?nega sindroma.  Seveda je za nastanek le-tega potrebnih ve? dejavnikov in ne samo debelost. Raziskave, opravljene pred kratkim, so pokazale povezanost metaboli?nega sindroma  z duševnimi motnjami in zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi, saj je metaboli?ni sindrom približno dvakrat pogostejši pri bolnikih z resnejšimi duševnimi motnjami.

Med obolelimi pa je tudi ve? spominskih motenj in Alzheimerjeve demence. Opravljena je bila raziskava »Ali metaboli?ni sindrom spremljajo duševne motnje in zmanjšane kognitivne sposobnosti?«. O tej temi so pisali prim. doc. dr. Maja Ravnik Oblak, dr. med., svetnica, specialistka interne medicine, Simona Primoži?, univ. dipl. psih., prof. dr. Rok Tav?ar, dr. med., psihiater, in doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., specialistka psihiatrije.K razgovoru smo povabili prim. doc. dr. Majo Ravnik Oblak, dr. med., in Simono Primoži?, univ. dipl. psih., ter jima postavili nekaj vprašanj o tej temi.

KLINI?NI VIDIK METABOLI?NEGA SINDROMA  

»Metaboli?ni sindrom je povezava endogenih presnovnih dejavnikov, ki se pogosteje, kot bi pri?akovali, pojavljajo skupaj. Njihova osnova sta domnevna odpornost tkiv za delovanje inzulina in debelost«, je povedala Maja Ravnik Oblak in nadaljevala: »Osebe z metaboli?nim sindromom so veliko bolj ogrožene za pojav ateroskleroti?nih sr?no-žilnih bolezni in sladkorno bolezen tipa 2. Metaboli?ni sindrom je prisoten, ?e ima oseba tri od petih naslednjih dejavnikov: obseg pasu enak ali ve?ji od 94 cm pri moških in enak ali ve?ji od 80 cm pri ženskah, število trigliceridov ve?je od 1,7 mmo1/1 (oziroma uporaba antilipidnega zdravila za znižanje trigliceridov), vrednost HDL-holesterola nižja od 1,0 mmo1/1 pri moških in 1,3 mmo1/1 pri ženskah (oziroma uporaba antilipidnega zdravila za zvišanje HDL-holesterola), povišan krvni tlak: sistoli?ni višji od 130 mmHg in diastoli?ni višji od 85 mmHg (oziroma uporaba antihipertenzivnega zdravila) ter višja vrednost glukoze v krvi, ki je ve?ja od 5,6 na teš?e (oziroma uporaba antihiperglikemi?nega zdravila). Metaboli?ni sindrom, kot je že iz opredelitve vidno, najve?krat ne povzro?a simptomov, ampak se težave pojavijo šele, ko so prisotne že posledice metaboli?nega sindroma.«

Prim. doc. dr. Maja Ravnik Oblak, dr. med.,svetnica, Klini?ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Univerzitetnem klini?nem centru Ljubljana ( foto: Marjeta Jure?i?)

Maja Ravnik Oblak je pojasnila: »Kot pri številnih boleznih se tudi pri nastanku metaboli?nega sindroma prepletajo genetika in vplivi okolja. Družinska pojavnost sladkorne bolezni tipa 2, zvišan krvni tlak in sr?na obolenja v zgodnejših življenjskih obdobjih mo?no pove?ajo verjetnost, da bo posameznik razvil metaboli?ni sindrom. Vplivi okolja, kot so: telesna nedejavnost, sede?i na?in življenja in stalno pridobivanje telesne mase, prav tako mo?no pove?ujejo tveganje za nastanek metaboli?nega sindroma. Ima ga približno 5 % ljudi z normalno telesno maso, 22 % tistih s prekomerno telesno maso in kar 60 % debelih. Odrasli, ki iz leta v leto pridobivajo po 2 kg telesne mase, imajo ve? kot 45-odstotno verjetnost za razvoj metaboli?nega sindroma. Poleg debelosti, ki je verjetno najpomembnejši dejavnik tveganja za njegov nastanek, pa so pomembni tudi naslednji: ženske po menopavzi, kadilci, osebe, ki uživajo velike koli?ine ogljikovih hidratov, telesno nedejavni, tudi ?e vzdržujejo telesno težo, in še drugi.« 

ŽIVIMO BOLJ ZDRAVO ?

»Glede na prej omenjene vzroke za nastanek metaboli?nega sindroma lahko re?emo, da ne moremo vplivati na genetiko, lahko pa vplivamo na okoljske dejavnike,« je objasnila dr. Maja Ravnik Oblak in svetovala ve? na?inov za prepre?evanje in omiljevanje metaboli?nega sindroma. »Svetujem predvsem zdravo prehrano (npr. mediteransko), vzdrževanje normalne telesne mase in redno telesno vadbo (vsaj 5-krat tedensko po pol ure, ?e zanjo ni medicinskih omejitev). Telesna dejavnost ima ugoden u?inek na krvni tlak, raven holesterola v krvi in na ob?utljivost tkiv za delovanje inzulina ne glede na to, ali z njo dosežemo izgubo telesne mase ali ne. Kadar samo s temi ukrepi ne dosežemo želenih rezultatov, uvedemo zdravila za ureditev maš?ob v krvi oziroma krvnega tlaka.

UGOTAVLJANJE DEPRESIJE IN POJAVNOST DRUGIH DUŠEVNIH MOTENJ 

Ilustracija: M. Oblak

»Namen opravljene raziskave je bil ugotoviti, kako pogosta je depresija med bolniki z metaboli?nim sindromom, kakšna je pojavnost znakov drugih duševnih motenj ter zna?ilnosti kognitivnih sposobnosti pri bolnikih z metaboli?nim sindromom,« je obrazložila Simona Primoži? in nadaljevala: »V raziskavo smo vklju?ili bolnike s sladkorno boleznijo in z metaboli?nim sindromom. Drugih duševnih motenj niso posebej dolo?ali, ampak so s posebnim vprašalnikom merili le prisotnost njihovih znakov pri posameznikih med raziskavo. Depresijo so dolo?ali z vprašalnikom o depresivnosti, katerega izsledki nam lahko s precejšnjo verjetnostjo pomagajo pri dolo?anju bolnikov s klini?no depresijo.

 POVEZAVA S KOGNITIVNIMI SPOSOBNOSTMI

Simona Primoži? je pojasnila: »Znano je tudi, da so kognitivne oziroma spoznavne sposobnosti v povezavi z metaboli?nim sindromom, vendar težko saj govorimo o njihovem neposrednem vplivu na metaboli?ni sindrom, saj je težko dolo?iti, kaj je posledica ?esa. Z ve?ino raziskav ugotavljamo medsebojno povezanost pojavov, o vzro?nosti pa lahko le sklepamo. Slabše kognitivne sposobnosti bi teoreti?no lahko posredno prek na?ina življenja pospešile razvoj metaboli?nega sindroma, prav tako pa lahko ta vzrok za hitrejši kognitivni upad. Raziskave so do zdaj pokazale, da je pri bolnikih z metaboli?nim sindromom ve? spominskih motenj in Alzheimerjeve demence. Posebnih povezanosti med duševnimi motnjami inkognitivnimi sposobnostmi raziskava ni ugotovila. Druga?e pa že dolgo vemo, da duševne motnje in kognitivne sposobnosti vplivajo druga na drugo. Takšen primer je depresija, ob kateri so še posebno sposobnosti zbranosti bistveno znižane, vendar se lahko bistveno izboljšajo, ko ta mine.«

 POVEZAVA Z MOTNJAMI RAZPOLOŽENJA

»Metaboli?ni sindrom je povezan tudi s sr?no-žilnimi boleznimi in sladkorno boleznijo z motnjami razpoloženja, kot so depresija in anksiozne motnje. Predvsem je zelo dobro raziskano podro?je depresije pri sladkorni bolezni, kjer so številne raziskave do zdaj dokazale, da je depresija pri bolnikih s sladkorno boleznijo skoraj dvakrat pogostejša. Podobno naj bi veljalo za anksiozne motnje, saj po nekaterih raziskavah skoraj polovica bolnikov (okoli 40 %) poro?a o klini?no pomembni anksiozni simptomatiki,« je pojasnila Simona Primoži?. 

VE? DEPRESIJE IN SLABŠE KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI 

Simona Primoži?, univ. dipl. psih., Klini?ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatri?ne klinike, Univerzitetni klini?ni center Ljubljana (foto: arhiv Moje zdravje)

»Izsledki raziskave so pokazali sorazmerno veliko pojavnost depresije, saj je mejni rezultat, ki najbolje lo?i med depresivnimi bolniki in zdravim prebivalstvom, preseglo kar 14,5 % udeležencev. V primerjavi s populacijskimi normami so bolniki z metaboli?nim sindromom imeli ve? psihiatri?nih znakov (bolj so bili medosebnostno ob?utljivi, imeli so ve? anksiozne simptomatike in preganjalnih misli). Opazili so tudi slabše nekatere kognitivne sposobnosti, predvsem so bili slabši na podro?ju spomina, pozornosti in v hitrosti kognitivnega procesiranja. Izsledki so pokazali tudi razliko med spoloma. Pri ženskah so bili bolj izraženi znaki duševnih motenj, imele pa so tudi pomembno nižje rezultate pri specifi?nih kognitivnih spOsobnostih,« je razložila sogovornica Simona Primoži? in poudarila, da je bila »prednost raziskave v tem, da so zajeli veliko bolnikov, pri katerih so kognitivne sposobnosti ocenili s široko nevropsihološko baterijo. Izsledki raziskave pa so omejeni zaradi nedostopnosti primerjalnega vzorca na slovenskem prebivalstvu.«

 METABOLI?NI SINDROM PREDSTAVLJA PROBLEM 21. STOLETJA

Lahko bi rekli, da metaboli?ni sindrom tekom let predstavlja vedno ve?jo težavo naše družbe. Dr. Maja Ravnik Oblak je pojasnila: »Metaboli?ni sindrom prizadene približno vsakega petega ?loveka v bolje razvitih državah, v ZDA celo vsakega ?etrtega. Pojav metaboli?nega sindroma se s starostjo ve?a. Metaboli?ni sindrom tudi pove?a tveganje za sladkorno bolezen za od 9- do 30-krat in sr?no-žilne bolezni za od 2- do 4-krat v primerjavi z osebami brez njega. Vse to povzro?a slabšo kakovosT življenja posameznikov in veliko breme za družbo, predvsem za zdravstveno službo in zdravstveno blagajno. Zato je treba posvetiti veliko pozornost prepre?evanju nastanka metaboli?nega sindroma, kjer je pomembna ozaveš?enost prebivalstva. Pri zdravstveni vzgoji imajo pomembno vlogo številni mediji, družina in razli?ne ustanove (npr. vrtci, in srednje šole itn.). Pomembno je, da se z njo za?ne že v zgodnji mladosti in nadaljuje skozi vse življenje.« Dr. Maja Ravnik Oblak osebam, obolelim za metaboli?nim sindromom, svetuje, da ?im prej, to je še pred pojavom neugodnih posledic, za?nejo zdravljenje, to je predvsem z zdravim na?inom življenja. Sem prištevamo redno telesno vadbo, zdravo prehrano in opustitev kajenja. Z zdravim na?inom življenja pa v ve?ini primerov lahko nastanek metaboli?negasindroma tudi prepre?imo. 

Tekst: Marjeta Jure?i?

Izvirna novica: Dnevnik priloga: Moje zdravje , 01.03.2011
?lanek je last medija Dnevnik.si