Deseti september – svetovni dan prepre?evanja samomora

Tako je v letih 2005, 2006 in 2007 samomor na Celjskem naredilo v povpre?ju od 20 do 30 ljudi manj kot v obdobju poprej. V letu 2007 si je življenje vzelo 73 ljudi iz celjske regije. Z vsakim prepre?enim samomorom ohranimo posameznikova leta življenja, njegovi družini pa so prihranjene globoke stiske ob soo?anju s samomorilnim dejanjem.

V Sloveniji vsako leto stori samomor od 500 do 600 ljudi. Med slovenske regije z najvišjo incidenco samomora uvrš?amo severovzhodne regije, med njimi sta najbolj izpostavljeni celjska in koroška regija. »Kljub triletni nižji incidenci samomora na Celjskem je umrlih zaradi samomora še vedno preve?. Celjska regija kljub pozitivnim premikom ostaja med regijami, ki so v Sloveniji s samomorom najbolj obremenjene. Dejavniki tveganja za samomorilno vedenje so številni in se obi?ajno prepletajo, zato za obravnavanje in prepre?evanje samomorilnosti potrebujemo širok interdisciplinaren pristop. V Sloveniji potekajo aktivnosti za prepre?evanje samomora že vrsto let, nujno pa bi potrebovali nacionalni program za zmanjšanje samomora, kot ga imajo nekatere države, v katerih je problem samomorilnosti manjši kot pri nas. Potrebujemo dobre multidisciplinarne programe na nacionalni in lokalni ravni. Kot posamezniki v medosebnih odnosih pa bodimo pozorni, skrbni opazovalci ljudi, s katerimi živimo, delamo in se sre?ujemo. Vzemimo si ?as za pristne ?loveške stike,« je menila Nuša Konec Juri?i?, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in vodja regijske skupine za prepre?evanje samomora. »K zmanjševanju števila samomorov v Sloveniji in celjski regiji je pripomoglo ve? dejavnikov, med njimi gotovo zmanjšanje stigme, številna izobraževanja razli?nih ciljnih skupin, pove?ana pozornost splošne javnosti in stroke pri obravnavi tega problema, podpora medijev, boljša obravnava in zdravljenje depresije ter novi viri pomo?i in samopomo?i.« V celjski regiji že sedem let deluje regijska interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo koordinirajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. V tem obdobju so izvajalci programa intenzivno informirali, osveš?ali, izobraževali in svetovali ter ustanovili skupino za samopomo? za osebe z depresijo. V mrežni interdisciplinarni model se torej vklju?ujejo razli?ne stroke, predvsem strokovnjaki s podro?ja zdravstva, šolstva, socialnega varstva in društev. V regijski skupini za prepre?evanje samomora na?rtujejo izobraževanja za osebje v domovih za ostarele, za brezposelne in za zainteresirane pedagoške delavce, v drugem krogu izobraževanj pa bodo znova zajeli socialne delavce, medicinske sestre in zdravnike.

 

Samomor je med vodilnimi vzroki prezgodnje smrti med populacijo v starosti od 15 do 44 let. Samomor lahko doleti vsakogar – ne glede na spol, starost in socialni status – zato se moramo pri prepre?evanju samomorilnosti usmeriti v razumevanje potreb in problemov razli?nih starostnih skupin, od mladostnikov do starostnikov. »Koli?nik samomora raste s starostjo, števil?no pa je samomorov najve? v starosti od 40 do 60 let, v zrelih in najbolj ustvarjalnih letih. Med moškimi je samomorov od trikrat do štirikrat ve? kot med ženskami. Ve? samomorov je med osamljenimi, zlasti med lo?enimi in ovdovelimi. Ogroženi so tudi mladostniki, saj si v Sloveniji na leto vzame življenje okoli 15 ljudi, mlajših od 20 let. Vzroki samomorilnega vedenja so številni in kompleksni. Med pomembnimi dejavniki tveganja za samomor so bolezni in stanja, kot so depresija, shizofrenija, odvisnosti od alkohola in drugih drog, ter prejšnji poskusi samomora. Velik vpliv imajo lahko tudi socialno ekonomski dejavniki, kot so revš?ina, nezaposlenost, izguba ljubljene osebe, lo?itev, neuspeh, nezadovoljstvo pri delu ali v šoli, osamljenost in zdravstveni problemi. Vsi ti in še mnogi drugi dejavniki lahko sprožijo odlo?itev za samomor,« je povedala Nuša Konec Juri?i?. Za ?loveka, ki razmišlja o samomoru, je zna?ilen predvsem brezup, v katerem doživlja ob?utek ujetosti in poraza, v okolici pa ne zaznava rešilnih dejavnikov in pomo?i, ?etudi ti velikokrat obstajajo.
 
Razmere, v katerih bi bilo manj samomorilnega vedenja, so usmerjene k posamezniku, ki ima pozitivno samopodobo in dobro razvit ob?utek lastne vrednosti – zna prevzemati odgovornost za svoje vedenje, veš? je komuniciranja in reševanja problemov. Vse te veš?ine š?itijo posameznika pred neželenimi vedenji, duševnimi stiskami in tudi pred samomorilnimi dejanji. Kot ljudje v vsakodnevnih medosebnih odnosih pa razvijajmo ob?utljivost za so?loveka, mu prisluhnimo, ga spodbujajmo in bodimo pozorni na morebitna skrita sporo?ila. Nekateri samomorilno dejanje na?rtujejo potihoma in skrivaj, drugi ga jasno napovedo. Ukrepamo lahko v obeh primerih. Kadar smo v stiski, ne odlašajmo, ampak poiš?imo pomo? – prva rešilna stopnica je lahko sorodnik, dober prijatelj, osebni zdravnik, psihiater, skupina za samopomo? ali krizni telefon. Samomorilno vedenje je proces, na katerega lahko aktivno vplivamo in ga spremenimo..
 
Podrobnejše informacije: