Diploma o Medijski reprezentaciji duševnih bolnikov

MEDIJSKA NOROST: MEDIJSKE REPREZENTACIJE DUŠEVNIH BOLNIKOV

Avtorica: Romana Pahor

Spodaj objavljamo diplomo z zgornjim naslovom avtorice Romane Pahor, ker menimo, da je delo zanimivo za širšo javnost.

Ljubljana 2007
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Romana Pahor
Mentorica: doc. dr. Baši? Hrvatin Sandra
Somentorica: red. prof. dr. Zaviršek Darja

 

Ljubljana 2007

Hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k nastanku pri?ujo?ega dela, in s tem k mojemu vstopu v »odrasli svet«. Hvala, ker ste mi dali mir, ko sem ga potrebovala, in me priganjali, ko sem izumljala »toplo vodo«.
Posebno zahvalo bi namenila družini, ki me je podpirala vsa leta študija in odraš?anja. Hvala sestri Timiji, ki mi je z besedami »Romana, naj bo besedam ozko, a mislim prostrano« vedno znova pomagala usmerjati tok ustvarjalnih misli.
Posebna zahvala gre tudi dr. Zoranu Milivojevi?u, ki je verjel, da bom neko? odrasla, in meni osebno, da sem tudi tokrat svojo odlo?itev speljala do konca.
Zahvaljujem se tudi mentorici in somentorici, ki sta sprejeli tematiko diplomskega dela in mi s svojim znanjem in napotki pomagali predelati problematiko pri?ujo?ega dela.
   
 
MEDIJSKA NOROST:MEDIJSKE REPREZENTACIJE DUŠEVNIH BOLNIKOV

Pri razumevanju, ozna?evanju in upodabljanju oseb s težavami v duševnem zdravju kot duševnih bolnikov se pojavljajo številni problemi: stigmatizacija in diskriminacija, nenatan?ni opisi duševnih motenj, napa?na raba psihiatri?nih pojmov, poudarjanje bolezni in motenj namesto osebe, pogosta uporaba slenga in komi?ne upodobitve oseb s težavami v duševnem zdravju. Te osebe so na podlagi družbeno-zgodovinskega konteksta v medijih prikazane kot bistveno druga?ne od drugih in kot nevarne ter nasilne. S pomo?jo predstavitve družbeno-zgodovinskega konteksta in razlogov prikazovanja oseb s težavami v duševnem zdravju kot norcev in duševnih bolnikov, ugotavljam, da je duševni bolnik tako medijski konstrukt kot medijski produkt in da medijske reprezentacije vplivajo na odnos do oseb s težavami v duševnem zdravju. K natan?nejšim in pozitivnejšim medijskim reprezentacijam oseb s težavami v duševnem zdravju in s tem k boljšemu odnosu do njih bi lahko pripomogli tako ustvarjalci medijskih vsebin kot tudi organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko oseb s težavami v duševnem zdravju.
   
Klju?ne besede: duševni bolnik, duševna motnja, stigma, medijske reprezentacije.

MEDIA MADNESS: MEDIA REPRESENTATIONS OF THE MENTALLY ILL
   
Understanding, significations and representations of people with difficulties in mental health as mentally ill patients present following problems: stigmatisation and discrimination of people with difficulties in mental health, inaccurate depictions of mental disorders, inaccurate use of psychiatric labels, emphasizing the disease instead of the person, frequent use of slang language in refering to people with difficulties in mental health and comic representations of them. The media present people with difficulties in mental health as fundamentally different from others as well as dangerous and violent on the basis of social and historical background, which leads me to ascertain, that mentally ill patient presented in the media is only a concept and a product created by the media. Media representations have influence on the attitude toward people with difficulties in mental health and only the media and organisations for people with difficulties in mental health together can achieve more accurate and positive representations of people with difficulties in mental helath and better attitudes toward them.
   
Key words: mentally ill patient, mental disorder, stigma, media representations.

UVOD

V pri?ujo?em diplomskem delu bom v tematskih sklopih obdelala problematiko medijskih reprezentacij oseb s težavami v duševnem zdravju. Za to temo sem se odlo?ila zaradi osebnega zanimanja za omenjeno problematiko in na podlagi spremljanja medijskih vsebin ter prebiranja literature na to temo, pri ?emer sem ugotavljala, ali se ta tematika pojavlja v medijih, na kakšen na?in se pojavlja in kako so predstavljene osebe s težavami v duševnem zdravju. Poleg tega sem se spraševala, ali medijske reprezentacije vplivajo tudi na odnos do tistega, ki je v njih predstavljen, in kako se ta odnos udejanja v realnosti.
   
Iz množice možnih poimenovanj posameznika, ki se soo?a z duševno boleznijo, motnjo ali stisko, sem se odlo?ila, da te osebe v svojem delu poimenujem osebe s težavami v duševnem zdravju, saj je tako poimenovanje pozitivno, spoštljivo do osebe, na katero se nanaša, in daje poudarek na osebo samo, in ne na težave, s katerimi se soo?a. To poimenovanje se nanaša tako na opredelitev duševnega zdravja Svetovne zdravstvene organizacije, kar bomo videli v  poglavju o duševnem zdravju, kot na realne primere oseb s težavami v duševnem zdravju, ki sem jih našla v navedeni literaturi. Zaradi mnogih razli?nih opredeljevanj subjekta preu?evanja v razli?nih zgodovinskih obdobjih, kot na primer norca, duševnega bolnika, osebe z duševno boleznijo ali motnjo in osebe s težavami v duševnem zdravju, in zaradi tega, ker avtorji izbrane literature, glede na razli?ne poglede na to problematiko, razli?no poimenujejo osebe s težavami v duševnem zdravju, sem mnenja, da sedanje družbeno in medijsko stanje na podro?ju duševnega zdravja zahteva novo korektno poimenovanje posameznikov, ki se sre?ujejo tako z duševnimi težavami kot družbenimi problemi, ki izhajajo iz teh težav. S prikazom razvoja osebe s težavami v duševnim zdravju skozi razli?na poimenovanja, s katerimi se proizvaja vednost o duševnih boleznih in znanost psihiatrije, bom predstavila norca in duševnega bolnika kot sredstvo vzpostavljanja in zagotavljanja družbenega reda in hierarhije ter sredstvo utrjevanja mo?i »normalnih«. Kot »normalne« bom v svojem delu ozna?ila tiste osebe, ki ustrezajo družbeno konstruirani »normalnosti«, torej tistim obnašanjem in vrednotam, ki jih družba razume in sprejema kot »normalne«. 

 V pri?ujo?em delu bom opredelila nekatere definicije duševnih bolezni in motenj, saj prav duševne bolezni in motnje opredeljujejo osebo s težavami v duševnem zdravju in vodijo njeno življenje skozi stigmatizirajo?o družbo. Iz neto?nega in napa?nega predstavljanja duševnih bolezni in motenj izhaja tudi neto?no in napa?no medijsko predstavljanje oseb s težavami v duševnem zdravju. Za ozna?itev duševnih bolezni, stisk, motenj in težav bom uporabljala izraz duševne motnje. Izraz duševne bolezni bom uporabljala izklju?no v kontekstu zgodovinskega, torej religioznega in preteklega družbenega opisa bolezni, ko so duševne motnje bile sprejete kot bolezni, in pa v okviru medijskega poro?anja o njih, saj jih mediji pogostokrat predstavljajo zgolj kot bolezni. V primeru navajanja del razli?nih avtorjev bom duševno motnjo navedla oziroma prevedla, kot jo je navedel avtor.

Ker menim, da se oseba s težavami v duševnem zdravju poleg duševne motnje soo?a tudi z »družbenimi motnjami«, ki so pogostokrat lahko bolj težavne kot duševna motnja sama, bom predstavila tudi te motnje. Duševna motnja je motnja zdravstvene narave, stigma, s katero se soo?a posameznik s težavami v duševnem zdravju, pa je po mojem mnenju motnja družbene narave. Iz stigme sledijo številne druge »družbene motnje«, ki opredeljujejo osebo s težavami v duševnem zdravju, kot na primer stereotipi, predsodki in diskriminacije. Duševna motnja kot zgodovinski, družbeni in medijski konstrukt torej ne nastaja zgolj v telesu ?loveka, ampak tudi zunaj njega, skozi o?i tistega, ki ga ozna?uje s stigmo drugega, druga?nega, ?udnega, bolnega, nenormalnega, nevarnega, nasilnega ali nepredvidljivega. V diplomski nalogi bom predstavila svoje mnenje, da stigma, s katero se soo?ajo osebe s težavami v duševnem zdravju, izhaja iz družbeno ustvarjenih razlik med zaželenimi in nezaželenimi ?loveškimi zna?ilnostmi, s katerimi družba že stoletja ohranja red in nadzor nad svojimi ?lani. 

Poleg stigme se ljudje s težavami v duševnem zdravju soo?ajo tudi z negativnimi medijskimi reprezentacijami, ki jih bom predstavila v poglavju o medijskih reprezentacijah duševnih bolnikov. Za razumevanje medijskih reprezentacij bom najprej predstavila pojme, povezane z medijskimi reprezentacijami, in s pomo?jo teh pojmov utemeljila nastanek in pomen medijskih reprezentacij. S pomo?jo literature in v njej omenjenih raziskav bom predstavila, kako mediji upodabljajo predvsem negativne podobe in stereotipe oseb s težavami v duševnem zdravju, kako so ljudje s težavami v duševnem zdravju prikazani kot posebna vrsta in kot izrazito poseben razred ljudi, ki jih primarno, ?e ne že izklju?no, ozna?uje motnja, za katero trpijo. Portretiranje ljudi s težavami v duševnem zdravju kot duševnih bolnikov, shizofrenikov in psihi?ev po mojem mnenju spodbuja ljudi k temu, da jih kot take tudi vidijo, da jih torej vidijo le v smislu njihove druga?nosti, saj je pri takem portretiranju poudarjena bolezen in ne ?lovek. Ker menim, da je ideja, da so ljudje s težavami v duševnem zdravju po videzu in obnašanju bistveno druga?ni od ostalih ljudi, in poleg tega tudi nevarni in nasilni, v množi?nih medijih zelo prisotna in dobro usidrana, bom v poglavju o medijskih reprezentacijah duševnih bolnikov predstavila tipi?nega medijskega predstavnika osebe s težavami v duševnem zdravju oziroma duševnega bolnika, kot ga imenujejo mediji. Predstavila bom tudi neto?ne in družbeno-zgodovinsko konstruirane medijske reprezentacije duševnih bolnikov in duševnih bolezni, razli?ne motive in razloge za enozna?no upodabljanje oseb s težavami v duševnem zdravju kot duševnih bolnikov, ki so druga?ni, nevarni, nasilni in nepredvidljivi. Poleg tega bom ugotavljala, ali medijske upodobitve vplivajo na odnos javnosti do oseb s težavami v duševnem zdravju in kakšen je ta vpliv. Ker je problematika duševnih motenj in oseb s težavami v duševnem zdravju vpeta v širši zgodovinski, družbeni in kulturni kontekst, ki pa ga medijske reprezentacije ne upodabljajo in ne razlagajo, duševni bolnik postane medijski konstrukt in medijski produkt, kar bomo spoznali v nadaljevanju. Medijske reprezentacije osebo s težavami v duševnem zdravju namre? vzamejo iz širšega konteksta in jo predstavijo kot duševnega bolnika, ki ima dolo?ene lastnosti in se obnaša na dolo?en na?in.

Medijske reprezentacije pogostokrat sledijo starim družbeno-zgodovinskim konceptom duševnih motenj in oseb s težavami v duševnem zdravju. Pojmovanja bolezni in zdravja so v tem desetletju dobila nove komponente in nove pomene, katerim bi morale slediti tudi medijske reprezentacije oseb s težavami v duševnem zdravju. Zato bom v zadnjih dveh poglavjih v priro?niku zajela osnovna vodila za medijsko poro?anje o osebah s težavami v duševnem zdravju in osnovna vodila za posredovanje teh informacij s strani oseb s težavami v duševnem zdravju in organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Poleg tega bom predlagala osnutke medijskih oglasov, ki bi po mojem mnenju lahko prispevali k pozitivnejšim in bolj realnim medijskim reprezentacijam oseb s težavami v duševnem zdravju. 

 

	S klikom na ikono na desni strani si lahko ogledate ali prenesete na svoj ra?unalnik Diplomo v celoti. Za branje dokumenta potrebujete Adobe PDF bralnik/prikazovalnik razli?ice 7.0 ali ve?je. Dokumet je  zaš?iten pred spreminjanjem, tiskanjem in kopiranjem besedila. Omogo?eno je le branje dokumenta.
	?e bralnika, prikazovalnika za  Adobe PDF dokumente nimate,  si ga lahko  prenesete in instalirate na svoj ra?unalnik s spletnega mesta podjetja Adobe. Deluje tudi kot prikazovalnik dokumentov PDF znotraj vašega spletnega brskalnika. Bralnik je vsem na razpolago popolnoma zastonj.