Dolga vrsta do psihiatra
Maja Vali?: "Psihiatrov in psihologov je premalo, zato so dolge tudi ?akalne vrste." Nasvet. Akcijo pod vodstvom pokojnega psihiatra Maruši?a bi morali razširiti na vso državo.
Psihiatri. "Dostop do psihologa oziroma psihiatra v javnozdravstveni mreži je težaven," ob svetovnem dnevu boja proti samomoru opozarja Maja Vali?, ustanoviteljica društva Dam za pomo? ljudem z depresivno in anksiozno motnjo.
 |
|
Psihologov in psihiatrov je v javnozdravstveni mreži premalo, pravi Maja Vali? iz društva DAM. (Foto: Benjamin Kova?)
|
"Psihologov in psihiatrov je premalo, zato so dolge tudi ?akalne dobe," pravi in dodaja, da ljudje za centre za pomo? v duševni stiski ali urgentne psihiatri?ne ambulante ve?inoma ne vedo. Prav tam pa lahko v nujnih primerih poiš?ejo takojšnjo pomo?.
Razširiti kapacitete
"Po podatkih o dogovorjenih ?akalnih dobah, ki so objavljeni na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), lahko na prvi pogled sklepamo, da se na psihiatra najdlje ?aka v Ljubljani,” pravi Peter Rutar z ZZZS. Tu je napisana ?akalna doba od sedem do 300 dni. Ko smo nekatere ambulante klicali sami, smo ugotovili, da so ?akalne vrste tudi dva meseca daljše od objavljenih. “Ne gre pa zanemariti vloge osebnega zdravnika," opozarja Rutar. ?e zdravnik oceni, da zdravstveno stanje zavarovanca zahteva takojšnje ukrepanje, ga lahko nemudoma napoti na zdravljenje v ustrezno ustanovo.
"Da mora ?lovek v krizi na pogovor s psihiatrom ?akati, je zelo neugodno," pojasnjuje Natalija Teti?kovi? Bogataj, sociologinja iz društva Altra. Za zdravljenje depresije sta po njenih besedah zelo pomembni zgodnje odkrivanje znakov in ukrepanje, preden nastopi kriza.
Poziv k veliki kampanji
"Najprej bi bilo treba razširiti kapacitete psihologov in psihiatrov," meni Vali?eva. Poleg tega bi bilo dobro po vsej Sloveniji izvesti podobno akcijo za prepre?evanje depresije, kot jo je na celjskem obmo?ju pred petimi leti izvajal inštitut za varovanje zdravja pod vodstvom pokojnega psihiatra Andreja Maruši?a. "Organizirali so izobraževanja strokovnjakov, ki delajo z ljudmi v stiski, izdali informativna gradiva in regijo v enomese?ni kampanji zasuli z informacijami o depresiji," pravi. Leta 2004 je v celjski regiji samomor storilo 108 ljudi, leta 2005 82 ljudi, lani pa 79.
"Ta primer dobre prakse bi bilo treba prenesti na vso državo," ocenjuje Vali?eva in dodaja, da bi bila v kriznih ?asih potrebna velika kampanja za ozaveš?anje o depresiji.
| Kam in kdaj po pomo? |
|
Depresija. Simptomi depresije so lahko zelo razli?ni, mednje pa štejemo utrujenost, izžetost, brezvoljnost, jokavost, potrtost; bolniki so nesre?ni, socialno izolirani, imajo težave s spancem, so brez apetita in podobno. Društvo Dam. Na spletni strani Ne boj se boste našli veliko informacij o depresiji in anksioznih motnjah. Klic v duševni stiski. Svetovalci Klica v duševni stiski so izobraženi za delo z ljudmi in še posebej usposobljeni za pogovor s tistimi, ki razmišljajo o samomoru. Pokli?ete jih lahko vsako no? med 19. in 7. uro na 01/520 99 00. Center za izvenbolnišni?no psihiatrijo. Je enota Psihiatri?ne klinike Ljubljana. Ordinacijski ?as je od ponedeljka do petka od 8.15 do 14.45. V sklopu centra deluje urgentna psihiatri?na ambulanta: vsak dan od 8. do 15. ure, poleti pa od 10. do 15. ure. Namen urgentne ambulante je predvsem svetovanje in po potrebi takojšnje uvajanje terapije. Posvet, center za psihološko svetovanje. Na spletni strani www.posvet.org/?page_id=16 preverite možnosti pogovora s svetovalcem za pet evrov. |
21,9 na sto tiso? prebivalcev je lani v Sloveniji znašal koli?nik samomora.
Anja Š?uka
Izvirna novica: Žurnal24.si, 09.09.2010
?lanek je last medija Žurnal24.si in avtorice
Dodaj odgovor