Duševne motnje so breme tudi za družbo, polovica jih nastane že v najstniških letih

Skrb za duševno zdravje se v svetu, tudi pri nas, v zadnjih letih krepi in postaja en klju?nih delov zdravstvene ter socialne politike. Duševne motnje so breme tudi za družbo, po nekaterih ocenah stanejo ?lanice EU od tri do štiri odstotke BDP. Okoli polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih, posebej ogroženi so tudi starejši.

Okoli polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih, posebej ogroženi so tudi starejši. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, poteka pod geslomDuševno zdravje – vsak dan. Geslo sporo?a, da moramo vsi, in to vsak dan, skrbeti za svoje duševno zdravje, so zapisali na Inštitutu za varovanje zdravja.

Duševnim boleznim se pogosto pridružijo še telesne bolezni

Svetovna federacija je za temo letošnjega dne duševnega zdravja izbrala Duševno zdravje in kroni?ne telesne bolezni, saj strokovnjaki opažajo, da se duševnim boleznim pogosto pridružijo še telesne bolezni in tudi obratno. Tveganje za razvoj depresije ima po navedbah Inštituta za varovanje zdravja med 23 in 33 odstotkov bolnikov s kroni?nimi telesnimi boleznimi.

Prizadevanja na podro?ju skrbi za duševno zdravje so se v Sloveniji v zadnjih letih okrepila, o ?emer pri?a tudi Nacionalni program za duševno zdravje, ki je v pripravi. Predstavljajo pa duševne težave resen javno-zdravstveni problem, opozarjajo na inštitutu. V zadnjih letih beležimo pove?ano število prvih obiskov na primarni ravni zaradi duševnih in vedenjskih motenj, in sicer iz 91.450 v letu 2006 na 94.170 v letu 2009.

Ob tem gre poudarek na prepre?evanje duševnih bolezni. V Sloveniji so se pristojne institucije letos usmerile v prepre?evanje nastanka duševnih bolezni in krepitev duševnega zdravja tako zdravih kot tudi ljudi s težavami. Na inštitutu opozarjajo, da je treba v primeru duševnih težav ?im prej poiskati pomo?.

Diskriminacija in kršenje ?lovekovih pravic

Za posameznike duševna motnja pomeni veliko oviranost, pogosto tudi diskriminiranost, lahko prihaja do kršenja ?lovekovih pravic, dokazana je tudi povezava med duševnim zdravjem in revš?ino.

Duševne motnje države ?lanice EU skoraj štiri-odstotni delež bruto družbenega proizvoda stanejo zlasti zaradi izgubljene produktivnosti, dolgotrajne odsotnosti z dela, nezmožnosti za delo in prezgodnjih upokojitev, je na petkovi novinarski konferenci na ministrstvu za delo pojasnila državna sekretarka Anja Kopa? Mrak.

Približno polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih. Po podatkih Evropske komisije iz leta 2008 se pri 15 odstotkih osem- do devetletnikov v Evropi že kažejo razli?ne duševne motnje. V Sloveniji je treba po besedah Kopa? Mrakove izpostaviti visok odstotek samomorilnosti tako med mladimi do 18 leta kot starejšimi nad 65 let.

Prvi sistemski zakon iz leta 2008

V Sloveniji smo prvi sistemski zakon o duševnem zdravju, ki je vpeljal številne novosti, dobili leta 2008. Na podro?ju socialnega varstva je zakon vpeljal koordinatorje obravnave v skupnosti, zastopnike pravic oseb na podro?ju duševnega zdravja ter multidisciplinarne ekipe, ki jih imenujejo centri za socialno delo za vsak posamezni primer.

Uporabniki so z uvedbo novih institutov pridobili nove strokovnjake, ki jim pomagajo pri ponovni integraciji v lokalno okolje ter varujejo njihove pravice ob prisilni hospitalizaciji.

V tem tednu je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik imenoval prvih 19 zastopnikov pravic oseb s težavami v duševnem zdravju. Razporejeni so v šest psihiatri?nih bolnišnic, in sicer v Ljubljani, Begunjah, Ormožu, Idriji ter na oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega klini?nega centra Maribor.

Poleg aktivnosti, ki so povezane z izvajanjem zakona o duševnem zdravju, pa ministrstvo za delo v sklopu javnih razpisov podpira razvoj programov na podro?ju duševnega zdravja. Letos je ministrstvo za delo za programe duševnega zdravja namenilo okoli 2,12 milijona evrov, v programe pa je vklju?enih 4450 uporabnikov.

Svetovni dan duševnega zdravja obeležujemo od leta 1992 

V Sloveniji bodo ob tej priložnosti številne aktivnosti pripravile vladne in tudi nevladne organizacije, ki so v zadnjih letih precej vpete v razvoj skrbi na podro?ju duševnega zdravja.

Inštitut za varovanje zdravja bo v sodelovanju z obmo?nimi zavodi za zdravstveno varstvo pripravil delavnice za zaposlene v nevladnih organizacijah, ki delujejo na podro?ju duševnega zdravja, ter za zaposlene v zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Slovensko združenje za duševno zdravje – Šent bo ob svetovnem dnevu opozorilo predvsem na socialno izklju?enost in revš?ino, ki sta pogosto prisotni pri osebah s težavami v duševnem zdravju. Letos so pripravili dva festivala z naslovom Z igro nad stigmo.

Z aktivnostmi festivala želijo premagati stereotipe in stigmatizacijo oseb s težavami v duševnem zdravju, so zapisali v sporo?ilu za javnost. V dnevnih centrih Šenta bodo te dni potekali dnevi odprtih vrat s kulturnim programom in druženjem

Tudi mladi se zavedajo problematike duševnega zdravja. Društvo študentov psihologije Slovenije s pomo?jo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani te dni že tretji? zapored pripravlja projekt Kako si?. Letošnja tema je duševno zdravje in družina.

Izvirna novica: Dnevnik , 09.10.2010
?lanek je last medija Dnevnik.si