Duševne motnje: veliko težav, malo pomo?i

Raziskava potrdila, da mora stroka v zgodnje odkrivanje duševnih motenj ?med mladimi vložiti ve? truda.Velik delež mladostnikov, ki se spopadajo z razli?nimi oblikami duševnih motenj, ne dobi primerne strokovne pomo?i. Takšna je klju?na ugotovitev ameriške raziskave, nastale pod okriljem ameriškega Nacionalnega inštituta za duševno zdravje (National Institute of Mental Health), v kateri so z analizo podatkov in s standardiziranimi intervjuji zajeli skoraj 17.000 najstnikov med 13. in 18. letom starosti.

Že v preteklih študijah se je pokazalo, da razli?ne oblike duševnih motenj prizadenejo približno 20 odstotkov mladostnikov. V tokratni raziskavi pa je raziskovalce poleg ugotavljanja najpogostejših oblik duševnih motenj zanimalo predvsem, kako pogosto mladi sploh prejmejo ustrezno strokovno pomo?.

Raziskava je pokazala, da se med mladostniki najpogosteje pojavljajo anksiozne motnje (31,9 odstotka), sledijo jim vedenjske motnje (z 19,1 odstotka) in motnje, povezane z zlorabo opojnih substanc (11,4 odstotka).

Skrb vzbujajo? je predvsem podatek o nedopustno majhnem deležu mladih z duševnimi motnjami, ki prejmejo strokovno pomo? – ta se namre? ustavi pri dobri tretjini (36,2 odstotka) mladostnikov, opozarjajo avtorji raziskave. ?eprav je znano, da se z resnostjo duševne motnje pove?uje tudi verjetnost, da bo mladostnik dobil pomo?, pa polovica mladostnikov s hujšimi motnjami, ki bi zahtevale neprekinjeno zdravljenje, ni nikoli deležna pomo?i ali podpore strokovnjaka za duševno zdravje.

Tihi klic na pomo? – Premalo mladih, ki imajo duševne težave, dobi pravo?asno in pravo pomo?, foto: Jože Suhadolnik Delo

?asovne omejitve

Skrb vzbuja tudi podatek o ?asovni omejenosti strokovne obravnave tistih, ki so pomo? vendarle dobili. Kar 68 odstotkov mladostnikov je zaradi svoje duševne težave oziroma motnje strokovnjaka obiskalo manj kot šestkrat.

Do strokovne obravnave je pot najpogosteje – v skoraj 60 odstotkih – pripeljala najstnike z motnjo ADHD (primanjkljajem pozornosti in motnjo hiperaktivnosti), ki se uvrš?a v skupino vedenjskih in ?ustvenih motenj. Med tistimi z motnjami razpoloženja, kot sta bipolarna motnja razpoloženja ali depresija, pa je bilo takšnih 38 odstotkov mladostnikov.

Anksiozne motnje se med mladostniki pojavljajo najpogosteje – rezultati pa kažejo, da je ustrezno strokovno obravnavo prejelo (pre)malo mladostnikov s temi motnjami, saj delež ni presegel niti 18 odstotkov.

Zgodnje odkrivanje, pravo?asno ukrepanje?

Verjetnost pojava duševnih motenj v otroških in najstniških letih je precejšnja, zato je zgodnje odkrivanje duševnih težav klju?nega pomena. Ugotovitve tako kažejo, da se zametki duševnih motenj v povpre?ju za?nejo kazati že v zgodnjih otroških letih: tesnobnost pri šestih letih, vedenjske motnje pri enajstletnikih, razpoloženjske (?ustvene) pri 13 letih, z zlorabo razli?nih substanc povezane motnje pa pri 15 letih.

Kljub napredku v ozaveš?enosti glede pojavljanja in pogostosti duševnih motenj med mladostniki so v praksi še vedno opazne pomanjkljivosti obstoje?ih programov pomo?i. Kot opozarjajo raziskovalci, ti programi zajamejo premajhen delež mladostnikov z duševnimi težavami; strokovno spremljanje tistih, ki pomo? dobijo, pa se pogosto (pre)hitro kon?a. Odziv na pomanjkljivosti, izpostavljene v raziskavi, objavljeni v strokovni reviji Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, se delno skriva v izboljšanju dostopa do pomo?i za to ob?utljivo skupino in v ve?ji pozornosti strokovnjakov, ki naj hitro in primerno ukrepajo že pri prvih znakih duševnih težav. Tako lahko prepre?ijo morebiten razvoj težjih oblik teh motenj v ?asu zgodnje odraslosti pa tudi v poznejših življenjskih obdobjih.

Tjaša Lampret

Izvirna novica: Delo , 28.03.2011
?lanek je last medija Delo.si