Duševni bolniki: Strah javnosti ima prevelike o?i
AGRESIVNI IZBRUHI PSIHIATRI?NIH BOLNIKOV
Nasilnih dejanj ne po?no ni? pogosteje in ni? redkeje kot duševno zdravi – Psihiatri opozarjajo, da naraš?a število oseb z duševnimi motnjami, ki potrebujejo ustrezno psihiatri?no pomo?, nanjo pa morajo škandalozno dolgo ?akati – Bo nova oblast videla pasti današnjega ?asa?
Ne samo zaradi dveh odmevnih primerov spolnega nasilja sredi letošnjega poletja, ko je na ljubljanski psihiatri?ni kliniki pacient spolno zlorabil pacientko, tudi sicer je nasilje duševno bolnih mo?no na o?eh javnosti. Iz strahu pred njimi?
Prim. Andrej Žmitek, dr. med., psihiater iz Psihiatri?ne bolnišnice Begunje, sicer pravi: "Možnost, da bo kdo od tistih, ki so se kdaj zdravili v psihiatri?ni bolnišnici, nasilen, je enaka kot pri ljudeh, ki nikoli niso imeli diagnoze duševne bolezni." Nekaj resnice je najbrž tudi v tem, kar dodaja mag. Urban Groleger, dr. med., psihiater iz Psihiatri?ne klinike Ljubljana: "Nasilno vedenje je lahko odraz bolezni, ki prizadene tako možgane kot telo. Ljudje z neurejenim krvnim pritiskom ali s kroni?nimi bole?inami, ko so zaradi tega manj potrpežljivi, na primer v dolgi vrsti v trgovini pobesnijo. Ampak ?e bo to prišlo v ?asopis, ne bo nih?e napisal, da je imel ta ?lovek neurejeno hipertenzijo. ?e pa bo to naredil kdo, za katerega bi ljudje izvrtali, da se je pred mnogimi leti zdravil v psihiatri?ni bolnišnici, bi bilo takoj na naslovnici: Psihiatri?ni bolnik pokosil množico v veleblagovnici…" Dejstvo pa? je, kakorkoli že gledamo, da duševna bolezen nima enake teže kot druga, ki prizadene telo.
Zidovi, ki vzbujajo strah in agresivnost
Psihiatri, ki so se prejšnji teden v Mariboru zbrali na 4. slovenskem psihiatri?nem kongresu, se o nasilnih dejanjih duševno bolnih niso pogovarjali zaradi njihovih odmevov v javnosti, ampak s stališ?a stroke. In še to o tistih, ki se dogajajo znotraj psihiatri?nih ustanov. Kot je rekla Ariana Tur?in, dr. med., psihiatrinja na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor, "število agresivnih izbruhov hospitaliziranih psihiatri?nih bolnikov, naperjenih proti zdravstvenemu osebju, naraš?a po vsem svetu". Kot na primer ugotavljajo v Veliki Britaniji, je ve? kot polovica medicinskih sester bila fizi?no napadenih. Prav v zvezi s tem pa je mariborski oddelek za psihiatrijo, ki je zapustil stari, razcefrani in sramotno razpadajo?i Pohorski dvor ter se naselil v nove, dosti bolj prijazne in svetle prostore, prišel do zanimivih ugotovitev. Lotili so se raziskave, koliko okolje, v katerem se zdravijo psihiatri?ni bolniki, vpliva na njihovo nasilje.
"Naša raziskava je prva taka v tem delu Evrope. Poudarek je na popolni spremembi okolja, medtem ko so vsi ostali dejavniki ostali nespremenjeni," pravi psihiatrinja Ariana Tur?in. Vse je ostalo isto – bolniki, zdravniki in drugo osebje, postopki zdravljenja in tako dalje, le okolje se je zamenjalo. Med 1300 bolniki, kolikor jih sprejmejo na leto ob povpre?ni hospitalizaciji 37 dni, sta dve tretjini takih, ki imajo hude psihi?ne motnje, najve?krat shizofrenijo, bipolarne motnje in hude depresivne epizode.
V 15-mese?nem obdobju, najprej v Pohorskem dvoru, potem pa v enaki dolžini v novi zgradbi, se je pokazalo, da je v novih prostorih število agresivnih bolnikov padlo za 46 odstotkov, število agresivnih izbruhov pa za 52 odstotkov. Pri tem je treba upoštevati, da je ve?ina bolnikov na psihiatri?nem oddelku sprejetih v najbolj kriti?nih okoliš?inah, ko ogrožajo sebe ali druge, ali pa povzro?ajo materialno škodo. Najve? izbruhov je prav ob sprejemih. Stari zidovi Pohorskega dvora so pove?ali strah in agresivnost bolnikov, ko so jim povedali, da bodo potrebovali zdravljenje.
Napetosti so ve?krat izbruhnile tudi v skupnem bivanju v sobah s 6 ali celo 15 posteljami. V novih prostorih imajo sobe najve? 3 postelje. A kot pravi psihiatrinja Ariana Tur?in, se izbruhom v celoti ne da izogniti. Psihiatrija se vedno sre?uje z nasiljem, še posebej takrat, ko posredujejo varnostni organi in sodiš?e izre?e varnostni ukrep obveznega psihiatri?nega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
Saj ni mogo?e, da bi to naredil pri zdravi pameti…
Zakaj se nekateri bolniki tako upirajo zdravljenju, da jih je treba zdraviti proti njihovi volji? Zakaj so sprejemne ambulante v?asih prizoriš?a skrajnega upiranja in mu?nih prizorov agresivnih dejanj? "U?inkovita zdravila za zdravljenje resnih duševnih bolezni imamo od leta 1955 dalje, pred tem pa jih stoletja in stoletja ni bilo. Zato ni ?udno, da se je v ljudeh ugnezdil hud predsodek pred duševnimi boleznimi na splošno," pravi prim. Žmitek.
Toda ljudi ni strah samo tega, da jih bo oplazila duševna bolezen ali se jih dotaknila duševna motnja, ki jim bo vzela ?iste misli in jih potisnila v tunel notranjih bojev, ampak jih je strah tudi "norcev" in njihovih "norih" dejanj. Naš ?as je poln nasilja in dejanj, nekaterih tako krutih in grozljivih, da ne zbujajo samo srha, ampak so na meji verjetnega. "Saj ni mogo?e, da je kaj takega naredil normalen ?lovek, moral je biti duševno bolan, najve?krat re?ejo ljudje, vendar se motijo: ve?ino hudih kaznivih dejanj naredijo duševno zdravi in ne duševno bolni ljudje. Najbolj razvpita dejanja, poboje v nakupovalnih središ?ih, šolah in tako dalje, o ?emer nas obveš?ajo mediji, naredijo ljudje, ki niso duševno bolni. To je treba lo?iti."
Mag. Groleger to potrjuje: "Brez dvoma je možno re?i, da bolniki s psihiatri?nimi motnjami niso popolnoma ni? bolj nasilni kot ljudje brez duševnih bolezni." "So pa bolj nasilni do sebe," dodaja prim Žmitek. "To je najve?ja razlika. ?e pogledamo skupino s shizofrenijo: pri bolnikih s to diagnozo je nevarnost, da bodo umrli zaradi samomora, 10-odstotna, medtem ko je nevarnost, da bodo resno agresivni do drugih, ocenjena na pol promila."
(Ve? v tiskani izdaji Nedeljskega)
Izvirni ?lanek objavljen v Nedeljskem dnevniku oktober 2008.
Besedilo in slike so last ?asnika Nedeljski dnevnik in avtorjev.
Avtorica:
Dodaj odgovor