Duševno zdravje ni in ne sme ?postati privilegij premožnejših

Psihološke svetovalnice (potrebe po tovrstni pomo?i mo?no naraš?ajo) so namre? odsev razmer, v katerih živimo.?e se po psihološko pomo? v stiski najpogosteje zatekajo ljudje v najbolj zreli in ustvarjalni življenjski dobi, bi se nad stanjem v naši družbi morali še bolj zamisliti. Psihološke svetovalnice (potrebe po tovrstni pomo?i mo?no naraš?ajo) so namre? odsev
razmer, v katerih živimo.

Tako pravijo v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo (ZZVC), kjer že ve? kot leto dni izvajajo projekt Prva psihološka pomo? v stiski, v okviru katerega deluje svetovalnica Tu smo zate. Napak bi bilo, ?e bi se zdravstvena politika usmerila zgolj v pove?evanje števila psiholoških svetovalnic, saj te poskušajo odpravljati le posledice, ne pa vzrokov.

Svetovalnice so seveda dobrodošle, saj je k osebi, ki se je znašla v duševni stiski, treba pristopiti dovolj taktno, pravo?asno in z ob?utkom, predvsem pa s ciljem izogniti se klini?nemu zdravljenju. Ko ima posameznik s psihi?nimi težavami v rokah napotnico, je za primarno svetovanje namre? že odlo?no prepozno.

Psihološka pomo? je v najtežjih trenutkih ali obdobjih neprecenljiva, žal pa postaja tudi vse težje dosegljiva, foto: Igor Modic Delo

Pet evrov za svetovalno uro

Po statistiki, ki zajema prvo leto delovanja celjske svetovalnice, je to obiskalo skoraj 200 pomo?i potrebnih; enajst strokovnjakov jim je namenilo 320 svetovalnih ur. Pri tem velja razmisliti o skrajnostih, kajti najmlajši med iskalci pomo?i je imel le devet let, najstarejši pa 83, kar kaže, da živimo v brezosebni družbi, ki za prihajajo?o in odhajajo?o generacijo ne najde ?asa in ne razumevanja, na veliko pa jim »predpisuje« razne programe in jim izboljšuje standard. Toda kako? Mladi si ne znajo ve? poiskati prijateljev, srednja generacija jih ne utegne obdržati, starejša jih nima ve?. ?eprav še vedno velja rek ?e imaš dobrega prijatelja, ne potrebuješ psihologa, je psiholoških svetovalnic vse ve?.

Nuša Konec Juri?i?, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja pri ZZVC, pri tem opozarja na vse višjo stopnjo izobraženosti ljudi, ki prihajajo po pomo?, skrb vzbujajo?e pa se ji zdi tudi starostno povpre?je obiskovalcev (43 let), ki potrebujejo pomo? v najaktivnejšem življenjskem obdobju. »Za zdaj je 70 odstotkov žensk, toda delež moških naraš?a. Najve? je zaposlenih in upokojencev. Njihove stiske odsevajo družbeno klimo in stanje duha. Najpogosteje se v težavah znajdejo zaradi partnerskih odnosov, starševstva, depresije, delovnih razmerij, osamljenosti, alkohola in drog. Sodobni ?lovek je razpet med številne vloge, izzive, probleme in odgovornosti.«

Konec Juri?i?eva meni, da bo zaradi naraš?ajo?ih potreb to podro?je treba sistemsko urediti in ga uvrstiti med obstoje?e vire pomo?i. Pogovor s psihoterapevtom namre? ne bi smel postati privilegij tistih, ki si to (še) lahko privoš?ijo. Da bi zajeli ?im širši krog ljudi, Celjani za svetovalno uro zara?unavajo simboli?nih pet evrov.

Bo svetovalnica res morala zapreti vrata? Na fotografiji z leve proti desni: Adela Vlaši? Tovornik, Nuša Konec Juri?i? in Drago Tacol, foto: Primož Škerl Delo

Tragi?ne posledice ?zadržkov in predsodkov

Po oceni svetovalca Draga Tacola, specialista klini?ne psihologije Psihiatri?ne bolnišnice Vojnik, je ZZVC psihološko svetovanje smiselno vklju?il med svoje dejavnosti na podro?ju zaš?ite in ohranjanja duševnega zdravja. Prepri?an je, da so dosedanje izkušnje pokazale, da na svetovanje prihajajo prav tisti ljudje, ki so jih pri?akovali: »Prednost naše svetovalnice je odprtost, dostopnost in strokovnost.

Združujemo psihološko znanost, oplemeniteno s klini?no-psihološkim, psihiatri?nim in psihoterapevtskim znanjem svetovalcev in s tem poslanstvom zapolnjujemo veliko vrzel ter odpiramo vrata posameznikom, pri katerih obravnava ne sodi v zdravstvene ustanove.« Kot pojasnjuje, gre pri tovrstni pomo?i predvsem za lajšanje duševnih stisk in motenj, pri katerih ljudje potrebujejo predvsem oporo in usmeritev.

Psihologinja Adela Vlaši? Tovornik, ki prihaja iz šolstva, opaža, da mladi o svojih stiskah pogosto nimajo priložnosti spregovoriti; besede jim gredo težko z jezika, tegobe pa se nato pokažejo v razli?nih oblikah odvisnosti, kroni?nih boleznih in tudi samomorih. Pri tem še opozarja: »Ljudje imajo predsodke in se težko odlo?ajo za obisk psihologa, saj menijo, da morajo probleme reševati sami. V bolnišnicah ne želijo prositi za napotnice, prihoterapevtske ure so drage, posledica pa je opazna v tragedijah, o katerih mediji precej poro?ate.« 

Ukinitev svetovalnice zaradi brezbrižnosti lokalnih skupnosti?

ZZVC razmišlja o ukinitvi svetovalnice Tu smo zate. Ker ta ni v rednem programu dela zavoda, morajo njeno delovanje namre? sami financirati, na obljubljeno pomo? lokalnih skupnosti pa se o?itno ne morejo preve? zanašati. Denarja je zmanjkalo že novembra lani; strokovno osebje odtlej dela zgolj še prostovoljno. Na letni ravni za nemoteno delovanje potrebujejo približno 25.000 evrov, kar je skromen znesek, ki pa ga ZZVC z lastnimi sredstvi vseeno ne more pokriti. Kljub dobremu odzivu bodo tako program sredi leta – ?e ne bo trajno rešen problem financiranja – prisiljeni ustaviti. 

Primož Škerl

Izvirna novica: Delo , 28.03.2011
?lanek je last medija Delo.si