Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za prepre?evanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev, letos pa v ospredje postavlja otroke in mladostnike.
Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledi?no pa tudi temelj
socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti
življenja ljudi. Zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) temu
posve?a veliko pozornost in bo do konca leta 2018 organiziral skupaj 12
dogodkov za boljše duševno zdravje v Sloveniji. Še posebej pa poudarja
pomen zadovoljnih in duševno zdravih otrok in mladostnikov.
?eprav v zadnjih letih duševne motnje tako v Sloveniji kot v svetu
naraš?ajo in je slabo duševno zdravje pomemben del družbenega bremena,
pa je podro?je duševnega zdravja in iskanja pomo?i zaradi duševnih
motenj še vedno stigmatizirano, slabše dostopno in zapostavljeno. To
velja za vsa starostna obdobja, še posebej pa za obdobje otroštva in
mladostništva. Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben
napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih
motenj za?ne do 14. leta starosti, tri ?etrtine pa do 24. leta.
Vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov na ?ustvene in vedenjske težave otrok in mladostnikov
?eprav
ve?ina otrok in mladostnikov nima znakov in simptomov duševnih motenj,
to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja.
Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ima
?ustvene in vedenjske težave v Sloveniji približno dvajset odstotkov
11-, 13- in 15-letnikov; slaba ?etrtina (23 %) jih je poro?ala o
ob?utkih depresivnosti, 28 % pa o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih
simptomov na teden. Slovenski otroci in mladostniki najpogosteje
poro?ajo o nespe?nosti (22,4 %), nervoznosti (20,4 %), razdražljivosti
(18,9 %) in potrtosti (16,2 %). Zaskrbljujo? je tudi vpliv
socialno-ekonomskih dejavnikov, saj o višjem zadovoljstvu z življenjem
poro?ajo mladostniki, ki ocenjujejo, da gre njihovi družini finan?no
dobro in ki imajo podporo staršev, vrstnikov in u?iteljev.
Doc. dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek z NIJZ je povedala: »Družbene,
gospodarske, tehnološke, kulturne in druge spremembe, razli?ne oblike
negotovosti, pritiski, nove oblike virtualnega življenja, storilnostna
naravnanost, stalna uporaba elektronskih naprav in vse manj stika z
naravo… vse to ima vpliv na naše fizi?no in duševno zdravje. Še posebej
se to kaže pri otrocih in mladostnikih, kjer ugotavljamo vse ve? motenj
spanja, manj gibanja, vse ve? sedenja, pojavljajo pa se tudi nove oblike
stisk, duševnih težav in motenj. Dodala je: »Za današnjo
generacijo je zna?ilno pogosto doživljanje stresa, ob?utki negotovosti,
zaskrbljenost, socialna in psihološka ranljivost. Tradicionalnim oblikam
nasilja in trpin?enja so se pridružile še spletno nasilje, ustrahovanje
in trpin?enje, vse ve? je zasvojenosti z video igrami, družabnimi
omrežji. Mladostniki slabo prenašajo konflikte in frustracije,
pojavljajo se nove oblike socialnih fobij in anksioznosti, razpršenosti,
nemira itd. Zato je letošnji svetovni dan duševnega zdravja posve?en
otrokom in mladostnikom in poteka pod geslom Mladi in duševno zdravje v
spreminjajo?em se svetu.«
Vse ve? obiskov pri zdravniku in uporabe zdravil
»Podatki
o obiskih zdravstvenega sistema v obdobju od leta 2008 do leta 2015
kažejo, da se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi
duševnih in vedenjskih motenj izrazito pove?alo, na primarni ravni za
dobro ?etrtino (26 %), na sekundarni pa za 70 %,« je povedal Matej Vinko z NIJZ in dodal: »Zaskrbljujo?
pa je tudi porast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih
motenj pri osebah, mlajših od 20 let, saj se je ta v obdobju od leta
2008 do leta 2015 pove?ala za 48 %, med mladostniki od 15. do 19. leta
starosti je bila leta 2015 za 73 % ve?ja kot leta 2008.« Najve?
obravnav je bilo v starostni skupini med 15. in 19. letom; vzroki zanje
so podobni kot pri odraslih – reakcije na hud stres in prilagoditvene
motnje, druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja. Ve? informacij lahko najdete v publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki je dostopna na naslednji povezavi.
Okrogla miza in regijski dogodki ob svetovnem dnevu duševnega zdravja
Ob letošnjem svetovnem dnevu smo na okrogli mizi
zbrali strokovnjake iz šolskega, zdravstvenega in socialnega sektorja,
da bi skupaj razmišljali o izzivih, ki jih prinaša današnji ?as pri
prepoznavanju duševnih stisk in težav pri otrocih in mladostnikih,
njihovem reševanju in prepre?evanju ter krepitvi duševnega zdravja.
Želeli bi si, da bi v skupnem sodelovanju znali ?im hitreje prepoznati
otroke in mladostnike v stiski in jim u?inkovito pomagati ter s
sistemskimi ukrepi zagotoviti takšno okolje in pogoje življenja, ki bodo
omogo?ali otrokom in mladostnikom zdravo in zadovoljno življenje,
uspešno soo?anje z vsemi težavami in razvoj vseh njihovih potencialov,
kar je tudi cilj letos sprejete Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja,
ki se urejanja podro?ja duševnega zdravja loteva sistemati?no. Poleg
tega smo se v letošnjem letu lotili celovitega in vseslovenskega
osveš?anja o pomenu duševnega zdravja. Ada Ho?evar Grom z NIJZ je ob tem dodala: »NIJZ
bo do konca leta 2018 organiziral tri nacionalne in devet regijskih
dogodkov, skupaj torej 12 dogodkov za boljše duševno zdravje v
Sloveniji. Številne dogodke pa bodo organizirali tudi partnerji, s katerimi NIJZ sodeluje.«
Tonske izjave
Dodatno gradivo
Letak “Prepre?evanje depresije pri mladostnikih in mladih v zgodnji odraslosti”
Letak “Ste v skrbeh, da ima vaš otrok morda depresijo?”
VIRI POMO?I
- Prvi
vir strokovne pomo?i je otrokov izbrani osebni zdravnik/pediater. Po
potrebi vas bo napotil k specialistu ali na druge oblike pomo?i.
- Za pomo? se lahko obrnete tudi na šolsko svetovalno službo.
- Pomembno
pomo? predstavljajo tudi centri za socialno delo (CSD) in številne
nevladne organizacije, ki delujejo v razli?nih regijah – kontakti
CSD-ja, ki je pristojen za posamezno podro?je, in lokalnih nevladnih
organizacij posamezniki so na voljo na internetu ali pa naj o njih
povpraša na enem izmed telefonov za pomo? v duševni stiski.
- Za podatke o ustreznih oblikah pomo?i ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomo? v stiski:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezpla?en.
- Društvo
SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon–pet med
12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro). - TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezpla?en.
- Internet kot podporni medij ob duševni stiski
- #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net.
- Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih podro?jih www.med.over.net.
- NeBojSe – spletni portal Društva za pomo? osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si
- Pomo? je na voljo tudi v svetovalnih centrih po Sloveniji:
Koper
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper
Mirenska 2a
6000 Koper
Telefon: (05) 626 23 10, 031 388 591
E-pošta: svetovalni.center.kp1@siol.net
Spletna stran: http://www.svet-center-kp.si/
Ljubljana
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
Gotska 18
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 583 75 00
E-pošta: info@scoms-lj.si
Spletna stran: http://www.scoms-lj.si
Maribor
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor
Lavri?eva 5
2000 Maribor
Telefon: (02) 234 97 00
E-pošta: svetovalni.center-mb@guest.arnes.si
Spletna stran: www.svet-center-mb.si
- Pomo? je na voljo tudi v kateri izmed svetovalnic v mreži psiholoških svetovalnic:
- Svetovalnice
v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Postojni, Murski Soboti, Novi Gorici,
Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; naro?anje na telefonsko številko 031
704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org - Svetovalnici v Celju in Laškem; naro?anje po telefonu 031 778 772 ali e-pošti svetovalnica@nijz.si
- Ve? virov pomo?i lahko najdete zadnjih straneh publikacije »Kam in kako po pomo? v duševni stiski« na naslednji povezavi
Prispevek je last medija http://www.nijz.si/sl/10-oktober-svetovni-dan-dusevnega-zdravja-dusevno-zdravje-v-otrostvu-in-mladostnistvu-je-pomemben
Dodaj odgovor