“?e ne bi imela migrene, bi že zdavnaj izgorela”

Mojca Zvezdana Dernovšek. ?Psihiatrinja o tesnobah, ki jih preživljajo ljudje med prazniki, in o tem, kako premagati strahove. “Vse je v glavi. Življenje je treba vzeti v svoje roke,” pravi.

Zakaj so prazni?ni dnevi za nekatere ljudi stresni?

Prazniki med boži?em in novim letom so problemati?ni, ker so zelo dolgi. Poleg tega je zlasti boži? praznik, pri katerem je v ospredju družina. ?e družine ni, ljudje ?utijo praznino. Obenem velik pritisk na ljudi izvaja potrošniška družba, ?eš, treba se je obdarovati s ?im ve? darili namesto s navzo?nostjo, pozornostjo in prijaznostjo. Pod hudimi pritiski so posamezniki, ki so namesto vrednot izbrali materialni svet. Podobno je, ?e ?lovek otrokom težko odre?e pretirane zahteve za darila, vendar zanje nima denarja, ali še huje – da otroku ne more kupiti ne?esa, kar bi otrok potreboval.

Torej v?asih takšnih težav ni bilo?

Seveda so bile. Morda so bile druga?ne, v?asih recimo denarja in dobrin sploh ni bilo. Tudi ?e je kdo želel otroku kupiti kakšno malenkost,nimogel. Danes pa potrošniška družba zelo veliko narekuje, usmerja norme in se vpleta tudi v tradicijo praznovanja. Ogromno pacientov me sprašuje, kaj bom delala ?ez novo leto, in ko jim povem, da bom doma, z družino, in da bom prebrala kakšno knjigo, prav ?utim, kako si številni kar oddahnejo. Pri?akujejo namre?, da
bom kam odpotovala in praznike preživljala kdo vekje. Ampak doma je lepo. 

Mojca Zvezdana Dernovšek. S psihiatrijo se ukvarja 17 let. Je izredna profesorica na medicinski fakulteti v Ljubljani. Najve? se ukvarja z motnjami razpoloženja. “Ogromno študiram, berem, imam dva psa, šivam, delam mozaike. Moram uravnotežiti življenje in si polniti baterije z razli?nimi dejavnostmi, sicer bi se iztrošila,” pravi in dodaja: “Imam tudi veliko prijateljico – migreno. Ta me namre? prisili, da grem spat, preden bi se sesula od utrujenosti. ?e je ne bi imela, bi najbrž že zdavnaj izgorela.”

Koliko ljudi v tem ?asu ob?uti stisko, anksioznost?

Vedno ve?. Zlasti ?e so osamljeni, revni, sprti z družino ali pa so koga v družini izgubili. Izguba bližnjega je posebno bole?a ob vseh praznikih in obletnicah, saj se takrat posebno zavemo, kako tega ?loveka pogrešamo.

Ali lahko re?emo, da je ta stiska omejena na starejše, osamljene? Koga najve?krat prizadene?

Mislim, da vsi v?asih doživljamo eksistencialne stiske, ima pa pri
osamljenih malce druga?no vsebino kot pri starejših, revnejših ali
tistih, ki so izklju?eni iz kakšnega drugega razloga. Vsak ima
svojo vsebino stiske. Je pa tako, da ?e si posameznik dovoli, da ga
stiska premaga, ga lahko tudi zlomi. ?e pa posameznik vzame
življenje v svoje roke, stiska nima ve?je mo?i nad njim. Tudi
mladostniki imajo težave. Mislijo, da bo novo leto prineslo kup
sprememb, potem pa se ni? ne zgodi. In so povsem razo?arani.

Kako pa se takšne težave kažejo navzven?

To je stresna motnja. Ljudje so hudo obupani, solze te?ejo, vse je brez
smisla, srce razbija. Zelo je dramati?no; ni? posebnega in ni?
nevarnega ni, a je precej neprijetno.

Je dojemljivost za stres odvisna od osebnosti oziroma labilnosti ?loveka?

Vse je v naši glavi. Na nas prežijo pasti, vse je odvisno od tega, kako se bomo z njimi soo?ali. Jasno je, da je stiska, ?e ?lovek nima kaj dati v lonec in je družina la?na. Ampak stiska bo še ve?ja, ?e bo tem ljudem nerodno iti na Rde?i križ po pomo?. Jaz ljudem velikokrat re?em, da bi prva stala v vrsti, ?e bi se znašla v takšnih težavah. Stiska ljudi bo ve?ja, ?e bodo mislili, da se to zanje ne spodobi.

Je položaj, v katerem se znajdejo ti ljudje, zaradi krize še slabši?

Za en segment ja, za drugega ne. Namre?, moja prijateljica me je spomnila na zelo zanimivo stvar. Ob krizi so ljudje budnejši, živahnejši, pozornejši do sebe in okolice ter bolj živo doživljajo vsak trenutek posebej. Morda na prvi pogled težje živijo, ampak živijo bolj polno, ker se zavedajo vsakega trenutka. Za tiste, ki se ?utijo bolj negotove, pa je kakovost življenja zelo slaba.

Kako stiske staršev vplivajo na otroke?

Odvisno od tega, kako se s tem soo?ajo starši. Otroku lahko damo vzorec dobrega soo?anja, lahko pa mu damo vzorec padlega na bojiš?u. Seveda starši stiske ne smejo skrivati pred otroci, je pa odgovorno, da jim pokažejo, da se je treba boriti ter da je treba iz krize in stiske potegniti najboljše.

Kako se s takimi težavami sploh spopadati?

Življenje je treba vzeti v svoje roke. ?e gre za finan?no stisko, je treba najti stvari, ki niso drage. Jaz pogosto svetujem hojo. Ta ni? ne stane. Silvestrovanja na prostem so, denimo, tudi dobra stvar. Tam lahko ljudje sre?ajo prijatelje, ni? ne stane; za nazdraviti lahko prinesejo s seboj. Lepo je in dostopno za široke množice. Zapiranje med štiri stene iz obupa je zadnja stvar, ki bi jo ?lovek sam sebi privoš?il. ?eprav na drugi strani drži, da je v?asih družba s samim sabo lahko tudi najboljša stvar in si je vredno privoš?iti tudi trenutek tišine in miru s samim seboj.

Koliko pacientov v povpre?ju na dan obiš?e vašo ordinacijo?

Preve?. Okoli 25.

Jih je decembra ve? kot sicer?

Ja.

Kakšne so njihove najpogostejše težave?

Ena patologija je ?isto nova in verjetno ?isto slovenska. To so ljudje, ki so zaposleni za dolo?en ?as. Te pogodbe se ne smejo obnavljati, ker ima sicer ?lovek pravico, da zahteva zaposlitev za nedolo?en ?as. Zato pogodbe dajejo samo do sredine decembra, sredi januarja pa ga obi?ajno spet zaposlijo za dolo?en ?as. Ti ljudje se doma cele novoletne praznike tresejo, ali jih bodo januarja poklicali ali ne. Redkokdo ima pogum, da se v tem ?asu zabava in si vzame zaslužen dopust, veliko ve? pa si jih doma grize nohte. Pridejo tudi taki, ki bi radi ravno za novo leto razrešili partnerske težave ter re?ejo “Novo leto, novo življenje” in partnerju postavijo kov?ke pred vrata. Še ena zelo slovenska zadeva je, da se tik pred dopusti v podjetje vpeljejo spremembe in dajo ljudem odlo?be, kaj vse bo druga?e, potem pa jih med prazniki doma ?rvi?i.

Kako jim pomagate?

Z razbremenilnim razgovorom, preusmeritvijo pozornosti in razlago, da je njihova stiska povsem razumljiva, saj se na takšne strese vsak ?lovek odzove s slabim po?utjem.

Se lahko takšne težave rešijo s pogovorom?

Ne, takih težav pogovor seveda ne reši. S pogovorom preusmerimo fokus, ?loveka razbremenimo, mu pomagamo in svetujemo, kako naj se usmeri v zdrav življenjski slog, da bo zdržal te pritiske.

Kako uspešne pa so takšne terapije?

Ta razgovor je namenjen normaliziranju stiske. Seveda bo ?loveka ?ez dan stiska še nekajkrat ujela, ampak to?no ve, da mora takrat iti na sprehod, na zrak, ali pa ?istiti kopalnico. Veste, to so tiste vrste terapije, kjer partner potem re?e: “Tja pa kar še pojdi.” (smeh) Mi svetujemo, naj ljudje gnev in stisko usmerijo v kaj konstruktivnega. ?e gre ?lovek v takšnem stanju pospravljat podstrešje ali ?istit garažo, se bo povsem razbremenil. Garaža bo ?ista, zadovoljstvo veliko, saj bo narejenega nekaj koristnega, bes na šefa bo manjši, pa še partner bo vesel.

Je med ljudmi, ki imajo takšne težave, ve? moških ali žensk?

Težko bi rekla, da je enih ve? kot drugih. Drži pa, da ženske lažje in pogosteje iš?ejo pomo?. Tudi ?e ima težavo njihov soprog ali partner, bo ženska potrkala na vrata.

Lahko kaj storijo tudi za preventivo?

Jaz pri svojem delu sre?am ogromno ljudi, za katere ne bi bilo treba, da so moji pacienti. Veliko anksioznih, stresnih in depresivnih motenj je mogo?e prepre?iti z zdravim na?inom življenja, skrbjo zase in pravo?asnim ukrepanjem.

Je v tem ?asu tudi ve? samomorov?

Ve? je poskusov samomora. Smo pa na tem podro?ju veliko naredili pri preventivi. Samomorilni koli?nik pri nas pada, so pa še vedno vrhovi. Iz tega vidika se mi gotovo bojimo praznikov.

Ali ljudje ?utijo olajšanje, ko je praznikov konec?

Januar je zelo depresiven mesec. Olajšanje za?nejo ljudje ?utiti, ko se za?ne dan daljšati. Najdepresivnejši meseci so november, december in januar, ko je najtemnejši del leta. Razpoloženje je namre? odvisno tudi od koli?ine svetlobe, zato svetujemo, naj so ljudje v tem ?asu ?im ve? na soncu in zraku. To se pri razpoloženju zelo pozna.

Kako pomembna je rutina?

Do neke mere je gotovo pomembna. Ne sicer tista “železobetonska”. Morajo pa ljudje imeti neke kratkoro?ne in dolgoro?ne na?rte ter upanje, da se bodo ti na?rti uresni?ili. Imeti morajo osnoven ob?utek varnosti zase in za bližnje. Težko je živeti, ?e se še, preden vstanemo iz postelje, sprašujemo, kaj bo z nami. Potrebujemo tudi ob?utek lastne koristnosti.

Ali opažate, da je stresa ve? tudi med letom?

Ja. Hitro naraš?a.

Je to posledica na?ina življenja?

Vsega po malem. Mi zelo hitro živimo, zelo veliko je sprememb, na katere nismo pripravljeni, pri?akovanja so velika, zato se je treba zelo hitro prilagajati. Nismo pa se vedno pripravljeni prilagajati. Za naše starše je recimo ve?inoma veljalo, da bodo v eni službi preživeli 40 let. Današnja mladina mora razmišljati ?isto druga?e. Ne le da služba ni ve? nekaj samoumevnega, videti je, da bo treba imeti nogavico prihrankov za financiranje po?itnic, ko ne bo dela. Saj ko bo nekdo imel delo, ne bo ?asa za po?itnice.

Kaj bi sporo?ili ljudem? Kako naj si praznike naredijo prijetne?

To naj storijo v okviru tistega, kar imajo. Ljudje se premalokrat zavedajo stvari, ki jih imajo, in gledajo samo tisto, ?esar nimajo. Zavedajo naj se, da stvari niso samoumevne. Pomembno je, da so zdravi, da imajo okoli sebe bližnje, s katerimi se razumejo, da imajo toplo in svetlo stanovanje. Aktivno se je treba spomniti, da te dobrine imamo. In potem travme ne bo.

Avtor: David Jug
Foto: Anže Petkovšek

Izvirna novica: Zurnal24.si   9.12.2012

?lanek je last medija Zurnal24.si in avtorja