Edina pot iz anksioznosti je soo?enje z njo

Anksiozne motnje so skupina psihi?nih motenj, katerih glavni simptom je tesnobnost, pretirana zaskrbljenost, napetost, stalen strah. Oseba preceni težavnost situacije in hkrati podcenjuje svoje zmožnosti. Od kod izvirajo ti iracionalni ob?utki in kako si lahko pomagamo?

Povsod lahko preberemo, da je strah evolucijsko upravi?en odziv na nevarnost, anksioznost pa je le notranje doživljanje posameznika, ki se veže na situacijo, ki ni življenjsko nevarna, a jo posameznik zaznava druga?e. Posameznik preceni težavnost situacije in hkrati podceni svoje zmožnosti.

Ujetniki svojih strahov

Ana Matijevi? Foto: Arsen Peri?

Vsak naš sedanji strah je vedno ponovitev nekega zgodnejšega ob?utka strahu. V najbolj ranem razvoju smo ob?utili ve? ali manj strahu, ki ga hranimo potla?enega v nezavednem in nam oblikuje pogled na svet. Danes je ta strah nepredstavljiv, takrat pa je bil eksistencialni strah upravi?en, saj je otrokovo preživetje povsem odvisno od skrbnikov.
V kolikor je zgodnji razvoj otroka potekal v strahu pred izgubo ljubezni, se je otrok pretirano podrejal okolju in potla?il svoje notranje potrebe, pri tem pa je naraš?ala napetost notranjega konflikta med željami in pokorš?ino. Odrinjena, nepredelana ?ustva strahu in jeze se v obliki napetosti kopi?ijo v nas in se izrazijo kot naraš?ajo?a tesnobnost.

Nobena juha se ne poje tako vro?a kot se skuha 

Ljudski izrek nas pomirja, da dejansko nikoli ni tako hudo, kot se sprva bojimo. Trenutnemu strahu se priklju?i strah iz najzgodnejših let, ki je bil zaradi neprijetnosti izrinjen v spomin nezavednega. Na izrinjeni strah se skozi leta vežejo ?ustveno uglašene asociacije, ki pove?ujejo naboj, dokler ga ne sprožijo k delovanju notranji ali zunanji sprožilci, na katere se »obesi« ponotranjeni strah. Nezavedne vsebine strahu najprej vidimo v projicirani obliki zunaj sebe, kar ni težko, saj je sodobna informacijska družba prav preplavljena s potencialnimi nevarnostmi. Strah se lahko »obesi« na dnevne sprožilce kot so teroristi?ni napadi, resne bolezni, možnost izgube službe, partnerja… Strah je vedno ve?ji od resnosti situacije, tako je tudi potres lahko vsak trenutek pa vseeno ne živimo pod mizo.

Strah pred strahom

Primer iz klini?ne prakse: Vse pogostejši je primer posameznika, ki pride po pomo? v kriti?nem življenjskem obdobju, tedaj ko se soo?a z ve?jimi spremembami. Posameznik ne more zaklju?iti študija, ker od sebe zahteva nedosegljivo perfekcijo, ki ga ustavi na poti. Njegov strah usmerjen v zaklju?ni izpit vsebuje še neopredeljeno goro strahu pred prihodnostjo. Pogosto gre za neosveš?eni strah pred prevzemom novih odgovornosti po zaklju?ku študija; iskanje službe in za?etek samostojnega življenja. Strah hromi posameznika, da pri?enja odlašati, zaupanje v sebe mu plahni, anksioznost pa naraš?a kakor snežna kepa. Pri?akovanje neuspeha navadno rodi neuspeh in iz strahu se razvije strah pred strahom, ki hromi življenje v vedno tesnejše spone. Razo?aranje nad seboj posameznika potisne v pasivnost, priveže ga na dom, kjer je varen pred življenjskimi izzivi in tudi pred primerjavo z uspešnejšimi vrstniki. Znajde se v za?aranem krogu in vedno bolj se zapira pred svojim socialnim okoljem ter nujno potrebnim razvedrilom, ki bi mu vlivalo nove mo?i. Depresija pogosto postane sopotnica anksioznosti, saj življenje postaja životarjenje polno odrekanj.

Pomo? poiš?e v psihoterapiji, kjer se v korektivni izkušnji osvobaja iz ujetosti in postopoma gradi samozaupanje. Skozi proces osvetli svoje strahove, ki s tem izgubijo svojo strašljivost. Prepozna primarni strah, ki ga je držal v odvisni poziciji. Primarni strah lahko lo?i od aktualne situacije in se, raje kot z gašenjem ob?utkov tesnobe, ukvarja s strategijami za premagovanje ovir. Neobvladljiva kepa strahu, postane samo skupek obvladljivih situacij, ki jih eno za drugo premaguje. V življenju za?ne nizati uspehe, ki krepijo lastno zaupanje in zvišujejo samozavest. Kon?a študij in osvojeno znanje suvereno uporabi v poklicnem delovanju. Stopi na pot samostojnega življenja.

Logika je najve?ji sovražnik strahu

Ko se znajdete pred novimi nalogami, je normalna in koristna neka mera strahu, ki vas bo na situacijo temeljiteje pripravila. Tesnobnost lahko umirite z globokim dihanjem, s športnimi aktivnostmi ali pa v pogovoru spoznate, da ovire niso obzidja, ki jih ne bi zmogli premagati. Ko se boste naloge lotili, boste spoznali, da je bil strah odve?. Logika vam razgrne, da ste tudi v preteklosti uspešno rešili zadane si naloge, ki ste se jih predhodno bali. Zato ni nobenega razloga, da jih ne bi rešili tudi sedaj.

Kako si lahko pomagamo?

V kolikor anksioznost prežema in hromi vaše življenje, ni nobene potrebe, da se mu?ite, zato je vsekakor priporo?ljivo poiskati strokovno pomo?. Tesnobni ob?utki so najbolj mu?ni ob?utki in jih zaradi tega odrivamo iz zavesti. ?e pa bi zbrali mo?i za soo?enje s strahom, bi ta res postal votel, okoli ga pa ni? ne bi ostalo. Najlažje se je s svojimi strahovi soo?iti v pogovoru. Psihoterapija nudi varno okolje in opogumi posameznika, da ozavesti svoje strahove in se osvobaja njihovih spon. Kombinacija psihofarmakološkega zdravljenja in psihoterapije resni?no dosegata uspešne izide.
Danes je tisti dan, ki si se ga v?eraj bal. Je bilo vredno strahu?

Ana Matijevi?, specializantka psihoanaliti?ne psihoterapije

Izvirna novica: svet24.si, 1. februar 2017

Prispevek je last avtorja in medija svet24.si,