Generalizirana anksioznost

Kaj je generalizirana anksioznost?

Anksioznost je do neke mere ?isto normalna pri ljudeh. Kroni?na, pretirana zaskrbljenost pa ni. Ljudje z generalizirano anksioznostjo ?utijo nenehno anksioznost, ki velikokrat nima nekega o?itnega vzroka. GA je lahko blaga in obvladljiva, za nekatere ljudi pa je lahko uni?ujo?a. Razen tega, lahko tudi povzro?i ali poslabša druge zdravstvene težave, tako fizi?ne kot psihološke. Generalizirano anksioznost lo?ujemo od ostalih fobij, saj za razliko od slednjih, GA ne sproži specifi?en objekt ali situacija.

Zakaj nas skrbi?

Ljudje z GA so zaskrbljeni zaradi enakih problemov kot vsi ostali: denar, zdravje, družina, služba, itd. Težava je v tem, da ljudi z GA nenehno in pretirano skrbi. Ljudje brez generalizirane anksioznosti so zmožni obi?ajne skrbi imeti v oblasti in se lahko osredoo?ijo na vsakodnevne dejavnosti. Ljudi z generalizirano anksioznostjo pa te skrbi lahko zelo begajo in težko razmišljajo o drugih re?eh. Veliko ljudi z GA ?uti neprestano anksioznost brez pravega vzroka.

Zbudijo se z anksioznostjo, ki ji nikoli ne znajo dolo?iti vzroka. Anksioznost ?ez dan sploh ne pojenja.

Oseba z GA vedno pri?akuje najhujše, se ne more sprostiti in ve?ino ?asa ob?uti napetost. Že misel, da se je treba prebiti skozi dan lahko povzro?a anksioznost. Pomembno je poudariti, da osebe s to motnjo niso same krive zanjo. To ni nekaj, ?esar se lahko preprosto otresemo in pozabimo.

Nih?e ne ve zagotovo, kaj povzro?a GA, vendar pa naj bi na njen razvoj vplivalo ve? faktorjev. Opaža se, da se GA pojavlja v družinah in je najbrž dedna. V?asih jo sproži hujši travmati?ni dogodek ali stresno obdobje. Druga teorija pravi, da imajo osebe z GA notranje nerazrešene konflikte, ki jih morajo raz?istiti pri sebi. GA se lahko pojavi v otroštvu ali kasneje v življenju. Najverjetneje ima GA tako psihološko kot fizi?no komponento.

Simptomi

Simptomi so lahko zelo neprijetni, med drugim so spodaj našteti zelo pogosti. Obi?ajno se lahko poslabšajo, ?e je oseba pod stresom.

• Glavoboli
• Tresavica, trzanje
• Omoti?nost, slabost
• Težave pri koncentraciji
• Težave pri dihanju
• Potenje, vro?i?no oblivanje
• Sprememba apetita
• Pogosto odhajanje na straniš?e
• Oseba se hitro lahko prestraši ali vznemiri
• Cmok v grlu, težave pri požiranju
• Nespe?nost, nemirnost, napetost mišic, utrujenost

Potencialni vzroki in faktorji tveganja pri GA

GA povezujejo z nepravilnim nivojem nevrotransmiterjev v možganih. Nevrotransmiterji so kemi?ne spojine, ki prenašajo signale preko živ?nih kon?i?ev. Nevrotransmiterji, ki sodelujejo pri anksioznosti vklju?ujejo norepineprin, GABA (Gama-aminobutiri?na kislina) in serotonin.

Norepineprin je koncentriran v locus ceruleus (skupina živcev, ki ležijo blizu ?etrte možganske ventrikule). Pove?ana aktivnost v locus ceruleus je povezana z anksioznostjo, zmanjšana aktivnost v locus ceruleus pa zmanjša anksioznost. Povišani nivoji GABA in serotonina predvidoma zmanjšujejo anksioznost. Vsi ti nevrotransmiterji so v interakciji med povišanjem anksioznosti.

Psihodinami?na teorija v psihologiji vidi anksioznost kot alertni (alarmni) mehanizem, ki se sproži ko naše nezavedne motivacije tr?ijo ob pritiske našega zavednega uma. Ta konflikt naj bi bil pri osebah z GA pove?an. Vedenjska teorija pravi, da anksioznost izvira iz tega, da ne vemo kako naj se obnašamo v dolo?eni situaciji. Možnost negativnih posledic nepravilnega vedenja se lahko odrazi v obotavljanju in neprizadevnosti. Anksioznost je lahko posplošena na podobne situacije, npr. anksioznost pred pisanjem nekega testa se lahko posploši na pisanje vseh testov v prihodnosti.

Faktorji tveganja za GA so lahko biološki ali okoljski:

• Stresorji iz okolja (npr. šola, delo ali razmerja)
• Genetika
• Pomanjkanje spanja ali odsotnost spanja

Zdravljenje

Osebam s pretirano anksioznostjo je priporo?eno, da najprej opravijo zdravniški pregled, ki bo izlo?il druge možne vzroke za anksioznost. ?e je oseba potrjeno dobrega zdravja, je priporo?eno diagnosticiranje te motnje pri psihiatru ali psihologu, ki ima izkušnje z zdravljenjem anksioznostnih motenj in obvlada kognitivno-vedenjsko terapijo. Kroni?na anksioznost je lahko tudi simptom kakšne druge anksioznostne motnje, ali pa je spremljana z drugimi psihološkimi težavami, npr. z depresijo. Oseba, ki nudi zdravljenje, mora vedeti za vse težave, ki spremljajo GA. ?e samo terapija ne pomaga, je morda potrebno uvesti tudi zdravila.

Zdravljenje obi?ajno vklju?uje zdravila, terapijo ali kombinacijo obeh. Niti ena oblika zdravljenja ne deluje enako za vse, zato je potrebno poiskati pravo kombinacijo oz. pravo terapijo za vsakega posameznika. Kognitivna-vedenjska terapija je zelo uspešna metoda zdravljenja za mnoge ljudi z anksioznostnimi motnjami. S KVT se oseba z generalizirano anksioznostjo nau?i relaksacijskih in drugih veš?in obvladovanja anksioznosti. Psihodinami?na ali pogovorna terapija pa lahko pomaga pri razreševanju raznih drugih težav in konfliktov. Metode za samopomo? in podporne skupine so lahko v veliko pomo? in kot dodatek profesionalnemu zdravljenju.

Viri:

1. http://panicdisorder.about.com/cs/gadbasics/a/introtogad.htm
2. http://www.mentalhealthchannel.net/gad/