Gospodarska kriza in razpadanje vrednot pove?ujeta število psiholoških motenj

Depresivne in anksiozne motnje so zadnja leta, predvsem od za?etka gospodarske krize, v porastu, pravi predsednica Zbornice klini?nih psihologov Slovenije Sana ?oderl Dobnik. K temu sta pripomogla negotovost s službo in tudi razpadanje osnovnih ?loveških vrednot v družbi, ocenjuje v pogovoru za STA.

Sana ?oderl Dobnik dela v Psihiatri?ni bolnišnici Begunje. Dvakrat
tedensko na Filozofski fakulteti pou?uje študente psihologije. Je tudi
predsednica Zbornice klini?nih psihologov Slovenije.

Kriza je nedvomno pove?ala število ljudi s psihi?nimi težavami

Klini?ni
psihologi, ki delajo z odraslimi, v zadnjih letih ugotavljajo ve?anje
števila ljudi s težavami z razpoloženjem, potrtostjo, strahovi,
tesnobami in napetostjo. Pove?ujejo pa se tudi motnje, povezane s
stresnimi dogodki, na primer zaradi težav v službi, v partnerskih
odnosih, pravi ?oderl Dobnikova.

Po njeni oceni se v zadnjih
letih zelo pozna gospodarska kriza, ki je prinesla ve?jo negotovost s
službo, strahove in skrbi za preživetje, pa tudi spremembe v družbi.
Osnovne ?loveške vrednote, kot so povezanost med ljudmi, solidarnost,
razpadajo. “Pri?a smo razpadu pristnih odnosov, ki jih je bilo ve? v
bolj tradicionalnih družbah. Socialna mreža je namre? bistven varovalni
dejavnik, ki ljudem pomaga prebroditi razne težave. S tem pa se v
današnjem svetu definitivno sre?ujemo – individualizem, uspeh za vsako
ceno,” dodaja ?oderl Dobnikova.

Pomo? pri psihi?nih težavah iš?e
vedno ve? ljudi. A predsednica zbornice klini?nih psihologov to
pripisuje tudi zmanjševanje stigme v javnosti, ljudi je manj sram
poiskati pomo?, pravi.

?oderl Dobnikova ob tem izpostavlja, da je
lahko klini?ni psiholog v dolo?enih primerih alternativa psihiatru in
zdravilom. Predvsem pri blagih in zmernih oblikah depresivnih motenj,
kjer je terapija z zdravili na kratek rok sicer res dokazano enako
u?inkovita kot psihoterapija. A je slednja na dolgi rok pri tistih, ki
si res želijo reševati svoje težave, boljša, saj “se ljudje skozi
psihoterapijo opremijo z nekimi trajnimi veš?inami za premagovanje stisk
v življenju, ?esar zdravila ne dajo”, pojasnjuje.

“Zdravila
pomagajo ublažiti simptome, ?loveku pomagajo prebroditi sploh tisto
najhujše obdobje, ko ljudje sami ne zmorejo. A dolgoro?no je dobro, da
se ljudje nau?ijo spoprijemati s težavami,” dodaja klini?na
psihologinja. Pri duševnih motnjah, kot so psihoze, bipolarne motnje,
kjer vemo, da je delež genetike pri njihovem nastanku ve?ji, pa so
zdravila nujna, pojasnjuje ?oderl Dobnikova.

Foto: Bojan Velikonja

Potrebe po klini?nih psihologih so, a teh je v Sloveniji premalo

Družinski zdravniki v Sloveniji bi po njenih besedah ljudi z veseljem napotili h klini?nim psihologom, ?e bi bilo teh dovolj. A kot pravi, je v Sloveniji mreža klini?nih psihologov mo?no podhranjena. Med državami EU je Slovenija na zadnjem mestu po številu klini?nih psihologov. Na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, kamor se najpogosteje obrnejo ljudje z motnjami, ki so še posebej primerne za obravnavo pri klini?nem psihologu, imamo v Sloveniji tri klini?ne psihologe na 100.000 prebivalcev. Povpre?je v svetu je sedem klini?nih psihologov na 100.000 prebivalcev, ZDA jih ima 30, Kanada 35, sosednja Avstrija pa 49 klini?nih psihologov na 100.000 prebivalcev, navaja ?oderl Dobnikova.

V Sloveniji je nekaj ?ez 100 klini?nih psihologov, ki delajo z otroki, mladostniki in odraslimi. Premalo je tako tistih, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki, kot tistih za odrasle, pravi ?oderl Dobnikova. Družinski zdravniki po njenih besedah “nimajo ljudi kam poslati, zato so edina pomo?, ki jim jo lahko nudijo, zdravila, ?eprav bi bila psihološka pomo? za marsikoga bolj primerna.

Na enega klini?nega psihologa je pri nas pet psihiatrov, za primerjavo še dodaja ?oderl Dobnikova. A obravnave pri psihiatrih so krajše kot pri klini?nem psihologu. Pri slednjem ena terapevtska obravnava traja okoli 45 minut, v tem ?asu psihiater obravnava ve? ljudi, pojasnjuje.

Po podatkih Evropske komisije približno tretjina odraslih Evropejcev trpi za eno od oblik duševnih motenj, pri otrocih pa je takih med 10 in 15 odstotkov. V tem trenutku bi po teh ocenah v Sloveniji psihološko pomo? potrebovalo okoli 40.000 otrok.

Klini?ni psiholog lahko, sploh pri otrocih in mladostnikih, deluje preventivno in obrne razvoj otroka v pravo smer. ?e pa se težave nabirajo, postanejo kroni?ne, pridružijo se jim še druge težave, in takrat je težje kaj spremeniti, opozarja ?oderl Dobnikova.

Kot pravi, se na sekundarni ravni sre?ujejo z ljudmi, ki bi morali psihološko pomo? dobiti že 10 in ve? let prej na primarni ravni, saj bi takrat še lahko preventivno delovali, prepre?ili, da bi kaka motnja nastala ali postala kroni?na. Ko ljudje še niso obremenjeni z vsemi možnimi težavami, jim je tudi lažje pomagati.

Specializacija iz klini?ne psihologije je strošek delodajalca

Od za?etka gospodarske krize javni zavodi zelo redke diplomante še pošljejo na specializacijo iz klini?ne psihologije. Nekateri zdravstveni domovi želijo, da psihologi brez specializacije opravljajo delo z ljudmi z duševnimi motnjami, za kar pa bi potrebovali specializacijo, opozarja predsednica zbornice klini?nih psihologov. Na ta na?in navidezno rešujejo problem pomanjkanja klini?nih psihologov, dodaja.

Proces izobraževanja za klini?nega psihologa je dolg, enak procesu izobraževanja za zdravnika specialista. Po kon?anem študiju se mora diplomant psihologije zaposliti v zdravstvu, opraviti enoletno pripravništvo, nato pa še štiriletno specializacijo, kroženje v razli?nih inštitucijah.

Finan?no breme te specializacije je – v nasprotju s specializacijami zdravnikov, ki jih financira prora?un – v breme delodajalca, ki mora posameznika zaposliti in nato za štiri leta pozabiti nanj, ker ta kroži po drugih ustanovah, da se izu?i. Zato je interesa za pla?evanje specializacij klini?nih psihologov med delodajalci malo, pojasnjuje ?oderl Dobnikova.

Klini?ni psiholog je lahko alternativa zdravilom

Duševne motnje ljudi zelo onemogo?ajo v njihovem vsakdanjem socialnem in delovnem funkcioniranju, pojasnjuje ?oderl Dobnikova. Ljudje s psihološkimi težavami, z duševnimi motnjami v svojem poklicu, na svojem delovnem mestu ne morejo biti u?inkoviti. Sre?ujemo se z bolniškimi odsotnostmi ter invalidskimi upokojitvami.

Ob tem izpostavlja, da bi ve? klini?nih psihologov na primarni ravni in torej boljša dostopnost do njihove pomo?i za prebivalstvo pomenila prihranke za zdravstveno blagajno. Manj bi bilo namre? predpisovanja zdravil, manj hospitalizacij, nekaterim bi lahko pomagali, preden bi se njihove psihološke težave tako razrasle, da bi morda postali celo delovno nesposobni. Psihološka obravnava anksioznih in depresivnih motenj je tudi za tretjino cenejša kot zdravila, dodaja ?oderl Dobnikova.

So predeli Slovenije, kjer je pomanjkanje klini?nih psihologov v javni zdravstveni še ve?je. In to prav deli države, kjer so socialne težave ve?je in je ve?ja tudi samomorilnost, na primer Koroška, Zgornja Savinska, Notranjska, Pomurje, Posavje. Višja stopnja samomorov, višja stopnja brezposelnosti, slabša dostopnost do pomo?i, razmere opisuje ?oderl Dobnikova

VIR: STA

Izvirna novica: Dnevnik , 20. julij 2014

?lanek je last medija Dnevnik.si in STA