“Hitra upokojitev je hitra, birokratska, neokusna rešitev neob?utljive družbe”

Ministrica za zdravje je sredi januarja predstavila predlog zdravstvene refome, ki pa je deležna številnih kritik, tudi bolnikov, ki menijo, da omejitev bolniške ni prava rešitev: “?e ljudem, ki se spopadajo z duševnim ali /in telesnim trpljenjem odvzamemo status aktivne, vredne in nestigmatizirane osebe, mu s tem vzamemo upanje, da se bo pozdravil,” opozarja priznana psihiatrinja in psihoterapevtka.

Namera ministrice po maksimalnem trajanju bolniškega staleža, ki s spremembo zakona predlaga ?asovno omejitev pravice do denarnega nadomestila, skrbi tudi bolnike z duševnimi motnjami. Po novem zakonu bo namre? zavarovanec, ki po letu dni neprekinjene bolniške še ne bo delovno sposoben (s prekinitvami bolniške po 18 mesecih), avtomatsko pristal na invalidski komisiji.

Ne metati vseh v isti koš

Na Društvu za pomo? osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM opozarjajo, da bi zakonska sprememba tej ranljivi skupini samo še poslabšala položaj, predvsem pa ne gre s predpisom generalizirati stanje za vseh:

“V predlogu zakona je precej nerazumljivih in zaskrbljujo?ih novosti, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja bolnikov z duševnimi motnjami, njihov socialni položaj in ne nazadnje na uspešno zdravljene in preživetje,” so nam pojasnili.

Preberite še: 

• Opozorilo WHO: To je resna zdravstvena grožnja
• Anksiozne motnje zna?ilne zapretirano odgovorne in pretirano zanesljive ljudi

Da vseh bolniških odsotnosti ne gre metati v isti koš, opozarja tudi psihiatrinja in družinska terapevtka Breda Jelen Sobo?an.  Po njenih izkušnjah si namre? ve?ina bolnikov želi biti aktivna, ustvarjalna in uspešna, zato je za vzpostavitev popolnega zdravja še kako pomembna vrnitev na delo.

“Hitra upokojitev je hitra, birokratska, neokusna rešitev neob?utljive družbe. Najbrž bi morali iskati rešitve za finan?ne težave v spremembah drugje. ?e ljudem, ki se spopadajo z duševnim ali /in telesnim trpljenjem odvzamemo status aktivne, vredne in nestigmatizirane osebe, mu s tem vzamemo upanje, da se bo pozdravil, postal spet obi?ajen, mu na nek na?in damo vedeti, da je manj vredna oseba. Izguba dela, ritma, ustvarjalnosti je ena najve?jih izgub. Celo ljudje, ki gredo redno v pokoj, z vsemi na?rti, zdravjem, pri?akovanje odreagirajo pogosto v nekaj mesecih z reakcijo izgube, žalovanja, pogosto depresivno simptomatiko.” je za Žurnal24 povedala psihiatrinja.

Odhod v pokoj torej tudi mnogim “zrelim za v pokoj” povzro?i nemalo težav, dodaja, saj po njenem že sama beseda pokoj pomeni “pokojnost” oziroma “pokojnika”: “Kako je šele tistim, ki gredo v pokoj pred?asno, zaradi bolezni-telesne ali psihiatri?ne, psihološke motnje, neprostovoljno?” doda..

Za?asna invalidska upokojitev ni rešitev 

Okoliš?ine, ko nekdo med njimi izkoriš?a sistem, bi bilo po mnenju
psihiatrinje smiselno urejevati na druga?en na?in in ne z birokratskimi
ukrepi: “Medicina dela ima najbrž dovolj strokovnjakov, ki bi lahko precenili primere,” dodaja.

Tako kot onkološki bolniki,
tudi psihiatrinja opozori na težavo, ki pa se je ministrstvo Milojke
Kolar Celarc o?itno ne zaveda dovolj. Zaradi zelo spremenjenih socialnih
in finan?nih okoliš?in, bi lahko namre? ti bolniki kaj hitro postali
socialni problem. Vse to vpliva na njegovo družino, da o ob?utku krivde
bolnika, zaradi slabšega finan?nega stanja družine, sploh ne govorimo: 

Tudi bolniške so pogosto na meji preživetja, kar že tako dodatno vpliva na kroni?ni stres. ?e ob tem zamajemo še identitetni status – zaposlenost je identiteta – naredimo ljudem še eno, nepotrebno težko obremenitev. Delo, ki te po?aka, ?eprav nisi v vrhunski formi, je ?lovekova pravica in human odziv družbe na stanje, v katerem se lahko znajde vsak od nas. Dr. Breda Jelen Sobo?an, psihiatrinja in družinska terapevtka

Delo je vrednota

“Delo je poleg nuje za finan?no preživetje in z njim povezane nevarnosti revš?ine, tudi izredno pomembna dimenzija samovrednotenja. Tako vidimo sebe in nas vidijo drugi, tudi najbližji. V smislu vrednosti, koristnosti je to katastrofa za družinske ?lane. Moški to težko preživijo, težka je izguba zmožnosti za delo. Tudi ženske pri nas izgubo delovne identitete doživijo kot izjemno stresno. Za njih je to tudi sicer lahko huda dodatna obremenitev; ostanejo bolj odvisne od drugih, doma?e delo še bolj pade na njih, ?utijo se krive in odgovorne za slabše finan?no stanje družine”, opozarja psihiatrinja.

Seveda obstajajo primeri, ko je upokojitev resni?no najboljša rešitev. Sprožijo jih psihiatri, v dogovoru z osebnimi zdravniki, družinskimi ?lani in seveda bolniki. Kot pravi psihiatrinja, tovrstna praksa pri nas zelo dobro deluje:

“Dobro argumentiramo in invalidska komisija zelo pogosto brez vsakršnih problemov prisluhne psihiatru in osebnemu zdravniku. To je dovolj dobro rešeno. Upokojitev je lahko za?asna, trajna ali prosimo samo za omejitve tistega dela, ki ga bolnik ne zmore,” pojasni Jelen Sobo?anova in na koncu doda, da je prehitra upokojitev mladih, ki sicer imajo duševno bolezen, “vsekakor nehumana in segregirajo?a, narcisisti?na in skrajno agresivna oblika plenilske družbe.”

Avtorica: Vanda Levstik / Ljubljana

Izvirna novica: zurnal24.si, 6. marec 2017

Prispevek je last avtorja in medija zurnal24.si,