Intervju s Piko Bensa

Pika (Marija) Bensa je specializantka psihoterapije z bogatimi izkušnjami iz dela v psihiatriji, V zadnjem ?asu pa se ukvarja predvsem z anksioznimi motnjami in depresijo. V  Psihiatri?ni bolnišnici Begunje vodi delavnice sproš?anja, ravno tako pa ima zasebno prakso in sicer psihološko svetovanje v Ljubljani. Povprašali smo je, ?e nam lahko na kratko odgovori na nekaj vprašanj.

Kako prepoznamo depresijo? Na katere znake moramo biti pozorni?

Depresija ima ve? obrazov in se razli?no kaže pri razli?nih ljudeh, pri enih bolj z brezvoljnostjo, pri enih, sploh pri moških, pa s pove?ano razdražljivostjo, vzkipljivostjo, z znižano samopodobo, lastno vrednostjo… Depresija je ve? kot samo ob?utek žalosti. Je dokaj pogosta, saj se po nekaterih raziskavah z njo sre?a približno ena ?etrtina žensk in ve? kot desetina moških. O depresiji še vedno kroži nekaj stereotipov, ki pa niso najbolj ustrezni (depresija je znak zna?ajske šibkosti, to ni bolezen, ampak lenoba, da se depresija ne da pozdraviti…).

Kaj pa anksioznost? Po katerih simptomih lahko sklepamo, da gre za obliko anksioznostne motnje?

Tesnoba ali anksioznost je neprijetno ?ustvo, ki ga obi?ajno spremljajo telesne in vedenjske spremembe, podobne tistim, ki spremljajo obi?ajen odziv na stres.
Anksiozne motnje so skupen izraz za ve? razli?nih oblik motenj, sem spadajo tudi generalizirana anksiozna motnja, pani?na motnja, fobije, obsesivno kompulzivna motnja, post travmatska stresna motnja,…

Kakšne metode vse uporabljate, za zdravljenje depresije in anksioznosti? Kako samo zdravljenje sploh poteka?

Depresija in anksiozne motnje se obi?ajno zdravijo z antidepresivi in pa z enim od psihoterapevtskim pristopom (vedenjsko-kognitivna, Transakcijska analiza, psihoanaliza, integrativna).

Katera terapija, ki jih uporabljate, je za zdravljenje anskioznosti in depresije najbolj u?inkovita?

Izkazalo se je , da je zdravljenje teh motenj najbolj u?inkovito, ?e kombiniramo zdravljenje z antidepresivi in psihoterapijo (vedenjsko-kognitivno psihoterapijo).

Kaj pa preventiva? Kako lahko prepre?imo ali vsaj omilimo nastop depresije ali anksioznosti?

Po mojem mnenju je najboljša preventiva skrb zase in za svoje potrebe (fiziološke, potrebe po socialnih stikih, po gibanju, prijetne aktivnosti..).

Kako se vi sami soo?ate s tem delom? Kako se spoprijemate s stresom na delovnem mestu? Kako se sproš?ate?

Sama si pomagam  s tem, kar ves ?as "pridigam". Vzamem si ?as za fizi?no aktivnost (sprehodi, kolesarjenje..), družim se s prijatelji, ukvarjam se s svojimi konji?ki (berem, pletem, vezem.)

Ukvarjate se tudi z vodenjem delavnic sproš?anja. Kako potekajo te delavnice, kaj je pravzaprav njihov namen?

Težiš?e mojega dela na B1 oddelku je vodenje delavnic sproš?anja, oziroma Psihoedukacijski program za nevrotske in stresne motnje, kot to zadnje ?ase  imenujemo. Njihov namen je seznaniti, nau?iti uporabnike, kako se na ustrezen na?in soo?iti s problemi, ki pripeljejo do motenj.
Nau?imo jih tehnik ustreznega dihanja, miši?ne relaksacije po Jacobsonu… Pogovarjamo se tudi o ostalih tehnikah samopomo?i, kot so tehnika preusmerjanje misli, stop tehnika; ukvarjamo se z imaginacijo ali vizualizacijo. U?imo se prepoznati in na ustrezen na?in izražati svoja ?ustva (jeza)..

Kaj pa Vaši hobiji? Kaj radi po?nete, kaj Vas veseli?

Sama imam veliko hobijev, v katerih neizmerno  uživam. Kolesarjenje, hitra hoja, ples… Po drugi strani pa sem pravi knjižni molj, veliko berem, pletem, se družim s prijatelji.

Lahko na kratko razložite, zaradi katerih razlogov ste se odlo?ili tudi  se tudi za nadaljnji študij, smer psihoterapija.

Za študij na SFU( Sigmund Freud universitat) sem se odlo?ila, ker sem ugotovila, da imam velik primanjkljaj znanja predvsem iz razvojne in socialne psihologije. Poleg tega sem z leti nabrala razli?na znanja na razli?nih podro?jih, ki jih sedaj lahko povežem v celoto. Po?asi zaklju?ujem tretji letnik, ?aka me pisanje diplome,…

Ali imate še kakšen nasvet za naše bralce, bi jim radi še kaj sporo?ili?

Mislim, da je najpomembneje, da poskrbimo za svoje potrebe zdaj in tukaj.

Nina Luskovec,
Študentka 3. letnika psihologije
sodelavka društva DAM

Besedilo last avtorice.