Izšla je knjiga “Duševna bolezen in stigma”

Knjiga Vesne Švab Duševna bolezen in stigma za destigmatizacijo duševnih motenj

Ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, je Slovensko združenje za duševno zdravje – Šent danes predstavilo novo knjigo psihiatrinje Vesne Švab z naslovom Duševna bolezen in stigma, ki je nastala na podlagi sodelovanja pri mednarodni raziskavi o vplivu stigmatizacije na vsakdanje življenje ljudi s shizofrenijo. Predstavitve nove knjige predstojnice oddelka za psihiatrijo v ljubljanski psihiatri?ni kliniki se je udeležila tudi varuhinja ?lovekovih pravic Zdenka ?ebašek-Travnik. Kot je dejala, ugotavlja, da k stigmatizaciji tako psihiatrije kot oseb z duševno motnjo na žalost prispeva tudi zakon o duševnem zdravju s svojimi dolo?ili, ki posega v samo zdravljenje in tudi v obravnavo oseb z duševno motnjo kot neko posebno skupino ljudi.

"?as bo pokazal, da je treba zakon o duševnem zdravju spremeniti in da bolnike ter njihove svojce in zdravstvene delavce opozoriti na to, da bodo pri uporabi zakona pozorni na dolo?ila, ki so za bolnika neživljenjska in celo škodljiva, ter tudi s pomo?jo varuha ?lovekovih pravic poskušali privesti do tega, da bi se pripravila novela zakona," je dejala varuhinja ?lovekovih pravic ?ebašek-Travnikova. Dodala je še, da je najnovejša knjiga Švabove "velik kamen k osveš?anju o stigmatizaciji ter diskriminaciji ljudi z duševno motnjo".

Švabova, ki je bila ve? kot 10 let tudi predsednica Šenta, je povedala, da je Duševna bolezen in stigma temeljna knjiga o stigmatizaciji ljudi z duševno motnjo: "To so zgodbe o surovi vsakdanji resni?nosti ljudi s shizofrenijo." (Foto: Matej Povše)

Švabova, ki je bila ve? kot 10 let tudi predsednica Šenta, je povedala, da je Duševna bolezen in stigma temeljna knjiga o stigmatizaciji ljudi z duševno motnjo: "To so zgodbe o surovi vsakdanji resni?nosti ljudi s shizofrenijo. Raziskovanje je potekalo v 28 državah na na?in, da so te ljudi vprašali, kako ta duševna motnja vpliva na razli?na podro?ja njihovega življenja, v to knjižico pa sem uvrstila nekaj odgovorov ljudi s shizofrenijo v Sloveniji in jih uvrstila v teoreti?ni koncept stigme pri duševnih boleznih," je pojasnila.

Sporo?ila bolnikov so po njenih besedah pomembna za strokovnjake, ki delajo v službah za duševno zdravje in za vse tiste, ki se sre?ujejo s predsodki, diskriminacijo in strahom povezanimi z duševno boleznijo. Švabova se sicer v okviru društva Šent in bolnišnice zavzema za pravice bolnikov in njihovih svojcev ter deluje kot raziskovalka v mednarodnih in slovenskih raziskavah na podro?ju stigmatizacije in diskriminacije ljudi z duševnimi motnjami.

Razsežnost bremena duševnih motenj je težko oceniti

Direktor Šenta Nace Kova? je izpostavil potrebo po širokem razmišljanju in razpravah o stigmi pri duševnih boleznih ter opozoril, da je "duševno zdravje" za ljudi z duševno motnjo zelo pomembno. Predsednik Šenta Ivo Belak pa je poudaril pomen strokovne literature tako za svojce kot združenje Šent. "Dolgo smo ?akali na to knjigo. Tudi svojci lahko naredijo veliko za destigmatizacijo pri duševnih boleznih z izobraževanjem, v družini in drugo, je menil.

Lijana Zaletel-Kragelj, ki je opravila recenzijo knjige, in prihaja z ljubljanske medicinske fakultete, pa je opozorila, da je "psihiatrija na medicinski fakulteti zapostavljena, kot da ne bi bila del te fakultete". Vendar se stvari po njenem premikajo na bolje.

"Kolikšna je razsežnost bremena duševnih motenj v resnici, je zelo težko oceniti, saj zaradi svoje narave in izraznosti ostaja skrito. Tisto, kar vidimo, sploh pa tisto, kar zaznamo v sistemu zdravstvenega varstva, si lahko predstavljamo le kot vrh ledene gore," je spomnila Kragljeva.

Knjiga Duševna bolezen in stigma je po mnenju predsednice uporabnikov Andreje Štepec zelo pomembna za svojce, strokovno osebje, predvsem pa za bolnike, saj se, kot je dejala, "moramo celo življenje izobraževati". Odgovori bolnikov v knjigi kažejo namre? na enakopraven odnos zdravnik – bolnik, tako kot bi moralo biti," je še povedala Andreja Štepec.

Izvirna novica: Dnevnik, 7. april 2009
Besedilo in slika je last avtorjev in Dnevnika