Kako dostopna je psihološka pomoč v Sloveniji?
Vse več Slovencev potrebuje psihološko pomoč, a dostopnost ostaja problematična. Bomo dobili rešitev z novim zakonom?
Dostopnost psihološke pomoči v Sloveniji ostaja težava. Čakalne vrste so dolge, strokovnjakov primanjkuje, cene pa so visoke. Nov zakon naj bi prinesel izboljšave, pravijo na Ministrstvu za zdravje, kljub temu, da je deležen veliko kritik.
Duševno zdravje je postalo ena izmed ključnih tem sodobne družbe, še posebej po pandemiji COVID-19, ki je povečala stiske med ljudmi. Po podatkih Ministrstva za zdravje se v Sloveniji povečuje obisk delavnic za spoprijemanje s stresom, anksioznostjo in depresijo; zaznavajo čakalne vrste za pregled pri specialistih klinične psihologije in psihiatrije, prav tako pri specialistih otroške in mladostniške psihiatrije, v ambulantnem delu centrov za duševno zdravje odraslih je skoraj polovica pacientov obravnavana prvenstveno samo pri psihologu. Prav tako se iz leta v leto povečuje število posameznikov, ki iščejo pomoč v okviru nevladnih organizacij, kot je Posvet. Strokovnjaki ocenjujejo, da se stigma duševnih težav zmanjšuje, posledično pa se več ljudi odloča za iskanje ustrezne pomoči.
Podobne trende potrjuje tudi Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP), ki ugotavlja, da je v Sloveniji več kot 85.000 ljudi z depresivnimi motnjami, 80.000 z anksioznimi motnjami in 20.000 s psihotičnimi motnjami. Med najbolj ranljive skupine sodijo otroci in mladostniki, ki se pogosto soočajo z vedenjskimi težavami, motnjami hranjenja, samopoškodovanjem in samomorilnimi mislimi. »Pomembno je poudariti, da raziskave kažejo, da večina duševnih motenj izvira iz otroštva (50 % duševnih motenj in stisk se pojavi pri otrocih do 14. leta, 75 % pa do 25. leta starosti), zato je zelo pomembno preventivno delovanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Preventivno delovanje v zgodnjem obdobju tudi zmanjša možnost duševnih težav v poznejšem življenju,« so zapisali na SKPZ. Starejši so pogosto žrtve depresije in osamljenosti, medtem ko je pri brezposelnih zaznati povečano tveganje za anksiozne in depresivne motnje. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je kar 88 % Slovencev nezadovoljnih z dostopnostjo psihološke pomoči, kar nas uvršča med države z največjimi težavami na tem področju.
Dodaj odgovor