Kako pomagati otroku, da bo znal izraziti negativna ?ustva

Izražanje empatije je ena najve?jih vrednot, ki jo starši lahko poklonijo otrokom
Vsak otrok se v otroškem obdobju sre?a z vrsto pozitivnih in negativnih ?ustev, ki se vanj vtisnejo ob razli?nih življenjskih izzivih in obremenitvah. Vsi starši želijo svojemu otroku najboljše. Zato bodo naredili vse po svojih najboljših mo?eh, da bodo imeli ob sebi otroka s pozitivnimi ?ustvi, ki bo izžareval veselje, sre?o in zadovoljstvo. Vendar se bodo ne glede na starševsko prizadevanje, da bi otrokom nudili vse najboljše, zagotovo pojavila pri otrocih tudi manj prijetna ?ustva, kot so jeza, bes, žalost in razo?aranje. Vsa ta negativna ?ustva so naraven in pomemben del otrokovega razvoja.

Izbruhi jeze so normalni del odraš?anja otrok do devetega leta starosti. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Tudi negativna ?ustva predstavljajo del življenja in otrok jih mora izražati. Za otroke je zna?ilno, da imajo zelo mo?no razvit doživljajski svet. Kar pomeni, da so bolj dovzetni za mo?nejša ?ustva kot odrasli. Otroci pred devetim letom starosti namre? še nimajo razvite zmožnosti, da bi svoja ?ustva zatrli z razumom. Zato so zelo pristni v izražanju ?ustev, ker vedno izražajo tisto, kar ?utijo. Ko so otroci ?ustveno prizadeti, imajo s svojega vidika vedno upravi?ene razloge za svoje po?utje. Kako bodo otroci kasneje, ko bodo za?eli uporabljati tudi razum, lahko izražali svoja negativna ?ustva, je odvisno predvsem od starševskih odzivov.

Veš?ine pozitivnega starševstva za izražanje negativnih ?ustev

V preteklosti so starši pogosto uporabljali zastarele vzgojne pristope, ki so skušali otroke vzgajati tako, da so zatrli njihova ?ustva. Na tak na?in so starši s sramotenjem, poniževanjem in kaznovanjem ukrotili otrokovo strast in mu zlomili voljo. Ali pa so otrokom v vsem popuš?ali in jim niso postavljali meja, da ne bi imeli razloga za upiranje. Ob tem so otroci doživljali, da njihova ?utenja niso zaželena. Tako so za?eli ?ustva v sebi zatirati in jih potla?evati. Kasneje v življenju so se ta globoko potla?ena ?ustva ponovno prebudila v odnosu z drugimi osebami, ki pa ne morejo razumeti jakosti odziva in mo?ne bole?ine, ki spremlja v?asih popolnoma nepomembne dogodke. Zaradi tega je lahko posameznik vedno znova razo?aran, neslišan in nerazumljen, kar pripelje do tega, da se kljub temu, da ima okoli sebe veliko ljudi, po?uti osamljenega in nesposobnega za vzpostavljanje odnosov z drugimi.

Zagotovo si tega ne želi nobeden izmed staršev. Zato je treba dati otroku priložnost, da izraža tudi negativna ?ustva, saj se bo tako nau?il soo?iti se z njimi ter jih na konstruktiven na?in predelati. Za izražanje otrokovih negativnih ?ustev morajo starši razviti empatijo. Izražanje empatije je ena najve?jih vrednot, ki jo starši lahko poklonijo otrokom. S pomo?jo empatije lahko starši izvabijo iz otroka negativna ?ustva, saj mu sporo?ajo, da so njegova ?ustva upravi?ena. V prakti?nem smislu bi lahko rekli, da preden starši otroka pomirijo s tolaženjem, da je vse v redu, morajo dati otroku ob?utek, da ga razumejo in predvsem ?utijo, kako se po?uti. Otroci se bodo tako v sebi lažje umirili, ker bodo ?utili, da jih starši slišijo in jemljejo resno.

Prav tako je pomembno, da se starši poskušajo v?asih zadržati, da ne rešujejo takoj otrokovih težav in da za kratko obdobje umolknejo. Kar pomeni, da si takrat, ko so otroci besni, jezni, žalostni ali razo?arani, dajo nekaj ?asa, lahko je dovolj že nekaj sekund, preden otroku kaj povedo. V tem ?asu si starši dajo priložnost, da prisluhnejo svojim ob?utjem, saj bodo tako laže za?utili otroka. Tako lahko starši, namesto da poskušajo z nasveti odpraviti otrokovo razo?aranje, raje za?utijo njegovo razo?aranje in mu re?ejo nekaj preprostega. Na primer: “Vem, da si zelo razo?aran…” S tem bodo starši otroku sporo?ili, da je v?asih tudi razo?aranje del življenja, in otrokovo razpoloženje se bo lahko bistveno hitreje izboljšalo.

Pomen starševskih odzivov na otrokove jezne izbruhe

Starši se na otrokova negativna ?ustva lahko odzovejo zelo razli?no. Negativno se po navadi starši odzovejo na otrokove izbruhe jeze. Saj se lahko ob jeznem otroku po?utijo popolnoma nemo?ni in imajo ob?utek, da ga ne morejo obvladati. Ob tem ve?ina staršev napa?no sklepa, da so slabi starši ali da je z njihovim otrokom nekaj narobe. Vendar lahko z gotovostjo trdimo, da so redni in pogosti izbruhi jeze normalni del odraš?anja do devetega leta starosti. Zato je za starše zelo pomembno, da se zavedajo, da so ti izbruhi jeze normalni in naravni proces, ki se v otrokovem življenju morajo pojaviti. Do teh jeznih izbruhov pride v vsakem primeru ne glede na na?in starševske vzgoje.

Zagotovo je pa zelo pomembno, kako se starši odzovejo na te otrokove odzive. Starši se morajo predvsem zavedati, da je otrok v jeznem izbruhu v popolnoma svojem stanju in potrebuje ?as, da bo lahko iz sebe spravil vsa ob?utja, ki so v njem prebudila ta izbruh. Zato otrok ob izbruhu pogosto ne sliši, kar mu starši govorijo, ker enostavno potrebuje ?as, da se bo lahko umiril.

Ob tem je predvsem pomembno, da starši zdržijo z njegovim jeznim izbruhom. Zagotovo bodo ob otrokovem izbruhu starši doživeli ?ustva strahu, jeze, nemo?i in sramu, ki jih bodo morali v sebi predelati in se umiriti ob zavedanju, da vsa ta ?ustva zdaj doživlja tudi njihov otrok, le da jih izraža z jeznim izbruhom. Ko bo staršem uspelo ostati miren ob otrokovem izbruhu, bodo otroci dobili pozitivno sporo?ilo, da je ?isto v redu izražati tudi negativna ?ustva. Da torej smejo ?utiti to, kar ?utijo, in ne to, kar naj bi ?utili. Tako se bodo lahko zavedali sebe, svojih potreb, želja in hotenj, kar je nujno potrebno, da bodo lahko prepoznali in spoštovali potrebe, želje in hotenja drugih. Tako bodo lahko sami ali pa v odnosih z drugimi živeli sre?no in izpolnjeno.

Jernej Kova? je specialist za družinsko terapijo, deluje v Centru za izobraževanje, supervizijo in terapevtsko pomo? v Mariboru.

Izvirna novica: Dnevnik ,  torek 20.12.2011

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorja