Kako se izogniti spolnim težavam pri zdravljenju depresije

Težave v spolnosti so pogoste spremljevalke depresije. Vzrok je lahko bolezen sama, zelo pogosto pa so za upad želje po spolnosti, nezmožnost doseganja orgazma ali erekcije krivi u?inki zdravil, tj. antidepresivov. »O tem veliko premalo govorimo,« je na rednem sestanku Slovenskega združenja psihiatrov poudaril prof. Angel L.

Montejo, svetovno znan psihiater in seksolog iz Španije, specialist na podro?ju spolne disfunkcije, zaposlen v psihiatri?ni bolnišnici, ki deluje pod okriljem Univerze v Salamanki.?eprav štejemo spolne težave med klasi?ne depresivne znake, jih bolniki svojim zdravnikom ali psihiatrom le redko zaupajo. Vzrok? Zadrega in nelagodje. »Zaradi sramu pred tabu temo, kar spolnost danes na neki na?in še vedno je, bolniki zelo redko sami priznajo, da nimajo ve? želje po spolnosti, da ne dosegajo orgazmov ali da imajo težave z erekcijo. ?e vzpostavimo odprt dialog in jih neposredno povprašamo po omenjenih težavah, pa ve? kot tri ?etrtine bolnikov poro?a o upadu spolne želje,« je povedal prof. Montejo.

Težav v?asih niti ne povežemo z zdravili

Bolniki, ki se zdravijo zaradi depresije, po besedah psihiatra redko sami spregovorijo o svojih težavah, ker jih niti ne povežejo z zdravili. »Veliko ljudi ne ve, da so spolrie težave eden najpogostejših neželenih u?inkov terapije z nekaterimi antidepresivi. Vsaj 50 % bolnikov, ki prejemajo antidepresive dlje ?asa, irna težave pri spolnem delovanju,« je povedal prof. Montejo in navedel, da gre pri tem za t. i. s psihiatri?nimi zdravili sprožene spolne motnje (ang. sexual dysfunction), ki jim moramo pravo?asno priti do dna, sploh, ?e doletijo mlado, aktivno prebivalstvo, ki bi sicer moralo biti na vrhuncu spolne mo?i.

Vprašalnik za hitrejše rešitve

Prof. Montejo je ob pomo?i svojih. kolegov z namenom, da bi med bolniki kar se da hitro opredelil spolne težave zaradi jemanja psihotropnih zdravil (npr. antidepresivov), oblikoval poseben vprašalnik. T. i. vprašalnik o spolni disfunkciji, povezani s psihotropnim zdravljenjem, postavlja pet vprašanj – sprašuje po spremembah v spolni aktivnosti med trajanjem terapije, po mogo?em zmanjšanem zanimanju za spolnost, po mogo?ih zapoznelih ejakulacijah oz. orgazmih in tudi po na?inu doživljanja težav oz. njihovem vpllvu na partnersko razmerje. »Vprašalnik je nujen po uvedbi psihiatri?nega zdravila, saj lahko bolnik oziroma bolnica prek odgovorov na vprašanja in seštevkov dobljenih to?k ugotovi, ali so se njegove/njene spolne težave pojavile zaradi uvedbe novega zdravila. Sledi pogovor z zdravstveno osebo, ki pove, ali je zdravilo smiselno zamenjati ali ne. Tako gre navadno veliko lažje in hitreje, kot ?e ?akamo, da se bo bolnik sam odprl in spregovoril o svojih težavah,« je povedal prof. Montejo. Analiza izsledkov vprašalnika je pokazala, da se bolniki vse preve?krat lotevajo rešitev na lastno pest, najve?krat z odpovedjo terapiji. Z vprašalniki je bilo namre? ugotovljeno, da nekaj ve? kot ?etrtina bolnikov (27,27 %) spolne težave dobro sprejema, medtem ko jih skoraj 40 % (36,4 %) sploh ne sprejema in zato ve?inoma prekinejo jemanje antidepresivov, ne da bi se predtem posvetovali z zdravnikom. »To je ena ve?jih napak,« opozarja psihiater. Druga napaka, ki jo nekateri bolniki po njegovem mnenju delajo, je prllagajanje. Nekateri se s težavami nau?ijo živeti in s?asoma jih te niti ne motijo ve?. Odsotnost normalne spolnosti vzamejo kot nekaj, s ?imer se morajo sprijazniti oziroma na kar se preprosto morajo navaditi. »To je ogromna zabloda. Rešitve vedno obstajajo. Teh sevedane prinasa ?akanje, da bodo težave minile same po sebi. Prav tako ne zm.anjšan odmerek antidepresivov, saj s tem tvegamo povrnitev znakov bolezni. Tudi druga zdravila za spolne motnje, npr. viagra, ne zadostujejo, saj je to zdravilo namenjeno le moških z erektilno disfunkcijo, na preostale spolne težave pa nima vpliva. Dolgoro?no rešitev predstavlja samo prestop na drugo vrsto antidepresivov,« je pojasnil profesor.

Vsi antidepresivi ne povzro?ajo spolnih motenj

S psihiatri?nimi zdravili sprožene spolne motnje sproža delovanje le dolo?enih antidepresivov, ne vseh. Tisti, ki spodbujajo dolo?ene serotoninske receptorje, zlasti t. I. 5 HT-2 receptorje, povzro?ajo vec težav v spolnosti v primerjavi s tistimi antidepresivi, ki teh receptorjev ne blokirajo. Dokazano je, da antidepresivi iz skupine SSRI (selective serotonin reuptake inhibitors), kamor sodijo najpogosteje predpisani antidepresivi cipralex (escitalopram), zoloft fsertralin), seroxat (paroksetin), celexa fcitalopram) in prozac (fluoksetin), povzro?ajo spolno disfunkcijo v vseh parametrih, to pomeni pri zmanjšanju libida, vzburjenosti in pri erektilni disfunkciji, in sicer tudi v do 58 % primerih. »Število težav je najvlšje pri paroksetinu, podobne, a nekoliko nižje statistike pa zaznavata Še citalopram in fluoksetin,« je pojasnil prof. Montejo in kot svetlo izjemno poudaril antidepresiv wellbutrin (bupropion), ki kot edini inhibitor privzema dopamina in noradrenalina in zato celo izboljsa spolno funkcijo. »V klini?nih študijah je bupropion v primerjavi z antidepresivi iz skupine SSRI sprožal veliko manj spolnih motenj pri Ijudeh z depresijo. Bupropion je dosegal podobne vrednosti kot placebo, kar pomeni, da so njegovi negativni vplivi na spolno funkcijo zanemarljivi,« je pojasnil psihiater. Primer: po terapiji z zdravili iz skupine SSRI je težave pri doseganju orgazma doživljalo 37 % ljudi, po terapiji z bupropionom 13 in po placebu 11 % ljudi. Bupropion tudi ne sproža neželenih u?inkov kot drugi antidepresivi iz skupine SSRI (npr. ne vpliva na pove?evanje telesne teže) in bolniki ga na splošno dobro prenašajo.

Spolna disfunkcija – vzrok za lo?itev?

»Obstaja možnost, da depresijo uspešno obvladujemo in hkrati ne poslabšujemo kakovosti spolnega življenja, ki je veliko pomembnejša, kot si mogo?e želimo priznati,« je povedal prof. Montejo in v ponazoritev zaupal zgodbo neke svoje bolnice, ki ga je po ve?letni terapiji na antidepresivih obiskala in potožila, da se je lo?ila od moŠkega, ki je bil sicer zelo dober mož in o?e. Razlog: izginilo je poželenje. »Dejstvo, da odsotnost izpolnjujo?ega spolnega življenja ?loveka pripelje do tako drasti?nih življenjskih odlo?itev, govori o tem, da pri spolnosti ne gre le za doseganje orgazmov in užitek. S spolnim življenjem so povezani nujna bližina, romanti?na ?ustva, navezanost med partnerjema. Zato ni ni? ?udnega, ?e se zakoni in partnerske zveze razdirajo, ko intimnost zamre. ?e gre za bolnike, ki se zdravijo za depresijo, moramo nujno ugotoviti, ali so za težave mogo?e kriva zdravila, preden prekinemo partnerski odnos ali kakor koli druga?e ukrepamo. V prvi vrsti moramo o svojih težavah odkrito spregovoriti, najprej s partnerjem, nato s svojim izbranim zdravnikom. Le tako lahko pri?akujemo, da se bodo razmere izboljšale,« je sklenil prof. Montejo.

Piše: Zdenka Doki?

Izvirni ?lanek objavljen DNEVNIK 10.november 2009.
Besedilo last DNEVNIKA in avtorjev.