Kako skrbi uni?ujejo dneve, življenje in zdravje

Zaskrbljenost je za vsakega ?loveka nekajkrat v življenju ?isto normalna. Uni?ujo?a (tudi za telesno zdravje) postane, ko se ?lovek iz tega kroga ne more izmotati, ko ga hude skrbi obvladujejo in ne zmore ve? videti nobene rešitve. Takšna zaskrbljenost pa povzro?a mnogo hujše težave, od depresije do odvisnosti vseh vrst in celo do samomora.

Ve?ina ljudi je na žalost nagnjena k temu, da pred sabo vidijo zgolj ?rne scenarije. Kako se izmotati iz vsega tega?

Naravnanost, da ?lovek vedno pri?akuje zgolj najhujše, lahko izvira iz negotovosti in nezaupanja vase. Kaj bo, ?e se ne bo pravilno odzval na dogodke? Po?uti se, kot da mu je življenje ušlo izpod nadzora. Še ve?: prepri?an je, da se bo zagotovo zgodilo nekaj slabega. Prav sre?ni so lahko tisti, ki zaupajo sebi in življenju ter si znajo vedno predstavljati, da se jim bo zgodilo nekaj lepega in da pa? bo, kakor bo – bo že nekako. Žal se veliko ve? ljudi utaplja v skrbeh in ?rnogledosti, prvo rodi drugo, vedno globlje tonejo.

Najbolj obi?ajne teme za zaskrbljenost so skoraj univerzalne: družina, razmerja, delo, zdravje, denar ali pa prepri?anje ?loveka, da drugi o njem mislijo slabo. Podrobnejše razmišljanje pokaže, da so ljudje zelo zaskrbljeni zaradi izhoda iz nekega položaja, ki si ga sami izmislijo in predvidevajo. To jih tako ohromi, da ne morejo razmišljati o tem, kaj bi lahko ukrenili. Ne morejo na?rtovati, kako bodo ukrepali, da se negativnemu izidu izmaknejo ali da ga prepre?ijo, potem pa nemo?no bežijo v svet odvisnosti od ?esar koli, si zatiskajo o?i in mislijo, da so popolnoma nemo?ni. Vse to seveda ?isto ni? ne pomaga.

Hrana vpliva na razpoloženje Pri premagovanju zaskrbljenosti sta o?itno najpomembnejša pogled vase in preusmeritev misli. Vendar ?lovek lahko svojemu duhu pomaga tudi s primerno hrano, ki bo spodbudila delovanje ustreznih mehanizmov za izboljšanje razpoloženja. To so v glavnem tista hranila, ki vplivajo na procese v možganih. Najpomembnejša je dobra redna prebava, poleg tega pa približno enaka raven krvnega sladkorja ves dan. Zelo dobro vplivajo na raven krvnega sladkorja polnozrnati kruh, pa tudi surova špina?a in peteršilj, ki zagotavljajo vitamine, minerale in vlaknine, s tem pa pomagajo uravnavati presnovo; vsebujejo tudi L-glutamin, aminokislino, ki zmanjšuje vznemirjenost. Arašidovo maslo in brazilski oreški so prav tako dober vir vlaknin, a tudi vitamina B in beljakovin, ki vsebujejo aminokisline, te pa so pomembne za tvorbo dopamina, živ?nega prenašalca, ki je povezan z razpoloženjem in dobrim po?utjem; strokovnjaki priporo?ajo tudi divjega lososa, fižol, navadni organski jogurt, banane in orehe.

Stvari je treba vzeti v svoje roke

Naravnanost, da ?lovek vedno pri?akuje zgolj najhujše, lahko izvira iz negotovosti in nezaupanja vase. Foto: Profimedia

Verjetno ne boste nikoli ?isto povsem nehali skrbeti, lahko pa zaskrbljenost precej zmanjšate in prepre?ite, da bi vas vodila v še ve?je težave. Sloviti ameriški strokovnjak in avtor številnih knjig, ki so pomagale ljudem po vsem svetu, Dale Carnegie, je že davnega leta 1948 napisal knjigo z naslovom Kako nehati skrbeti in za?eti živeti. Knjigo je napisal na temelju svojih izkušenj, ko je kot mladeni? živel v zanemarjenem stanovanju v New Yorku, zaposlen je bil kot prodajalec tovornjakov. Delo ga ni niti malo zanimalo. S svojim življenjem je bil mo?no nezadovoljen, ves ?as ga je nekaj skrbelo. Potem pa se je odlo?il stvari vzeti v svoje roke: pustil je službo, ki jo je sovražil, in ker se je že prej u?il za u?itelja, se je odlo?il, da bo v ve?erni šoli pou?eval starejše ljudi, ki so potrebovali pomo?. Pou?evanje odraslih ga je nau?ilo veliko ve? kot vse šole skupaj. Poleg tega se je otresel sramežljivosti in se nau?il, da mora ?lovek, ki se za nekaj zavzema, vstati in to povedati na glas. Zato je želel ljudi u?iti javnega nastopanja. Sprva je imel nekaj težav, ker ga na univerzi niso hoteli zaposliti. No, vsem, ki so ga najprej zavrnili, je bilo potem verjetno žal, saj je postal eden najbolj zaželenih predavateljev v ZDA! Poleg javnega nastopanja pa je ljudi pou?eval oziroma jim pomagal tudi pri drugih stvareh, vse od tega, kako si pridobiti prijatelje, pa do tega, kako se znebiti skrbi. Tako je nastala tudi omenjena knjiga. Njegovi citati so danes natisnjeni v marsikateri knjigi drugih, sodobnejših avtorjev, ker so o?itno ve?ni. Na primer: »Naša glavna naloga ni, da bi videli tisto, kar je dale? pred nami v megli, ampak da opravimo s tistim, kar je ta trenutek jasno pred nami.«

Ko sem tudi sama iskala odgovor na zadnje vprašanje, sem naletela na koncept ?uje?nosti. To je pristop, ki nas u?i, kako uživati v življenju tukaj in zdaj, torej kako umiriti um, da živi v sedanjosti. Psihologinja Vita Poštuvan se že desetletja ukvarja s to temo.

Obstaja samo zdaj

Dale Carnegie je vedno ponavljal, da jutri in v?eraj ne obstajata, da obstaja samo sedanji trenutek. V?eraj je že mimo, jutri šele pride, živimo pa zdaj. Že samo to pravilo pomaga odpraviti zaskrbljenost. Seveda, ?e upoštevamo ta trenutek, bo jutrišnji dan lepši. Kakor je zapisal, najboljši na?in za pripravo na jutri je, da se z vso svojo inteligenco in zanosom posvetite današnjemu dnevu, današnjemu delu, »zdaj«. Svetuje tudi, da bi ?lovek dan za?el s prošnjo iz molitve o?enaš: daj mi danes moj vsakdanji kruh. Samo to in samo danes. Kajti edini kruh, ki ga lahko poješ, je tisti, ki si ga dobil v sedanjem trenutku. Pri tem ni pomembno, kdaj je bil pe?en.

Ogromno postelj v bolnišnicah po vsem svetu zasedajo bolniki z živ?nimi in duševnimi težavami. To so bolniki, ki so se zrušili pod težo bremen v?erajšnjih in jutrišnjih dni. Vendar ne moremo niti za minuto živeti v preteklosti ali v prihodnosti. Toda pri prizadevanju, da bi naredili prav to, uni?ujemo svoje telesno in duševno zdravje, pravi Dale Carnegie. Zadovoljiti se je treba s tem, da živimo v edinem možnem ?asu, zdaj, kar traja do trenutka, ko zve?er zaspimo.

Kako se po?uti svet? Nedavno so Avstralci kon?ali svoj projekt z naslovom »Kako se po?uti svet«, zdaj obdelujejo podatke približno sedmih milijonov ljudi od vsepovsod, ki so en teden ve?krat na dan pripovedovali v svoje pametne telefone, kako se po?utijo. To je najve?ja raziskava o duševnem zdravju do zdaj. Vsako leto si življenje vzame približno milijon ljudi. Avtorji projekta sicer pravijo, da so se odkriti pogovori o duševnih težavah že dokaj uveljavili, vendar smo še dale? od tega, da bi se ljudje tudi o duševnem zdravju pogovarjali tako sproš?eno, kot se pogovarjajo o telesnem. Najve? k slabemu duševnemu zdravju pripomore osamljenost.

 
Od skrbi nisem mogel ne jesti ne spati

Številni drugi avtorji esejev za samopomo? za?enjajo svoje pisanje z izjavami, kot so: tako me je skrbelo, da nisem mogel ne jesti ne spati. Francoski kirurg in mikrobiolog dr. Alexis Carrel, tudi Nobelov nagrajenec, je že pred ve? kot sto leti, ko življenje še ni bilo tako noro hitro, dejal: »Poslovneži, ki se ne znajo znebiti skrbi, umrejo mladi.« Neki drugi strokovnjak (dr. O. F. Gaber) pa je dejal, da bi se lahko približno 70 odstotkov bolnikov, ki pogosto obiskujejo zdravnike, pozdravilo samo s tem, da bi se znebili strahov in skrbi.

Strah povzro?a zaskrbljenost, ta pa ljudi naredi živ?ne in napete, prizadene celice v želodcu, v celotnih prebavilih, povzro?a razjede. Strokovnjaki pravijo, da ?lovek razjed v želodcu ne dobi zaradi tega, kar poje, ampak zaradi tega, kar žre njega. Raziskava klinike Mayo o najpogostejših boleznih poslovnežev (njihova povpre?na starost je bila 44,3 leta) je pokazala, da jih kar tretjina trpi zaradi treh najpogostejših bolezni, ki so posledica življenja v hudi napetosti: zaradi sr?no-žilnih bolezni, visokega tlaka in razjed v prebavilih. Vendar pa huda zaskrbljenost vpliva tudi na vse druge organske sisteme.

Avtorica:Milka Krapež/Zarja

Izvirna novica: svet24.si  17. december 2016

Prispevek je last avtorja in medija svet24.si