Kakovostne knjige s koristnimi napotki

IZR. PROF. MOJCA ZVEZDANA DERNOVŠEK, DR. MD., SPEC. PSIHIATRIJE, O SODELOVANJU PRI PROJEKTU
Kot strokovna recenzentka ste sodelovali pri prevajanju knjig o razli?nih duševnih motnjah. ki jih izdaja založba Pasadena pod skrbnim o?esom Maje Vali?, predsednice društva DAM, pobudnice ideje o prevajanju del o duševnih motnjah, da bi strokovne termine uskladili z rabljeno strokovno terminologijo in organizacijo zdravstvene oskrbe v naši državi. Zakaj ste se odlo?ili za sodelovanje pri tem projektu?

(Foto: arhiv Dnevnika)

»Knjige o razli?nih duševnih motnjah iz zbirke Za telebane so tako kakovostne, da je bil skrajni ?as, da jih v roke dobi tudi slovenski bralec. Marsikdo jih seveda lahko bere v izvirniku. Moramo pa vedeti, da gre za priro?nike in da je v njih veliko napotkov ki bralca vodijo k iskanju pomo?i. Pomo? pa je druga?e organizirana v ZDA kot v Sloveniji, tudi na?ini pla?il so razli?ni. Zato si je Založba Pasadena pridobila zagotovila, da poleg prevoda lahko tudi prilagodimo tekst slovenskim razmeram.

Vsebina knjižnih del »Za telebane« s preprostim jezikom in na bralcu prijazen na?in govori o duševnih motnjah, ki so vse pogostejše tudi v Sloveniji. Kot zdravnica psihiatrinja se pri svojem delu sre?ujete z vso stisko in težavami, s katerimi se soo?ajo bolniki in njihove družine. Koliko bolnikov z duševnimi motnjami imamo v Sloveniji? Kje najdemo vzroke za nastanek duševnih motenj?

»Eno so številke o pogostosti duševnih motenj iz študij, drugo pa številke o iskanju pomo?i in obstoju v zdravljenju.Danes mnogo ve? ljudi poiš?e pomo? in zato nastane vtis, da je duševnih motenj ve? kot kadar koli prej. Po ocenah naj bi do 5 odstotkov ljudi imelo depresijo, do 5 odstotkov anksiozno motnjo, do odstotek resnejšo bipolarno motnjo, in odstotek shizofrenijo in tako naprej, tako da lahko govorimo o okoli to odstotkov populacije z duševnimi težavami. Nobena stranka pa ne ponuja programa za izboljšanje duševnega zdravja. ?udno. Vzroki za duševne motnje so razli?ni – genetski, okoljski.« .

Katere duševne motnje so najpogostejše in kako velik vpliv na njihov nastanek imajo stres in vplivi iz okolja? Ali so okoliš?ine, v  katerih ?lovek odraš?a, živi in dela, pomembne? 

»Stresne in prilagoditvene motnje ter posttravmatska stresna motnja so duševne motnje, ki nastanejo na podlagi vpliva okolja. Zgodijo se lahlw komur koli od nas in le dovolj velik stres oziroma psihosocialna travma je potrebna za to, da jih razvijemo.«

V?asih se zgodi, da imata dva ?loveka podobno težke razmere. Eden razvije duševno motnjo, za drugega pa bi lahko rekli, da z vsako težavo le še napreduje in postaja mo?nejši. Kaj vpliva na »izbiro«?

»Enega neka težava okrepi, drugega pa pobije, in obratno. življenjske izkušnje, splošno zdravje in kondicija ter dosedanje prebrodene težave in doseženi uspehi nas okrepijo za bodo?e težave. le pa res, da nekatere zadeve lažje prenesemo. Nismo vsi enaki. Nekateri potrebujemo malo ve? ?asa, drugi malo manj. Bolj skrb zbujajo?e je, ko za otroke izbirajo starši in izbirajo mehke metode ter ?im manj ali pa sploh nobenih težav v za?etku življenja, nato pa tak otrok postane odrasel in naleti na resne težave, na katere pa ni pripravljen, saj ni razvil nobene sposobnosti prenašanja frustracije in nobene sposobnosti tolerance lastnega nelagodja.«

Stigma je še vedno ena od velikih težav, ki se držijo duševnih motenj. Kakšno vlogo bodo odigrala prevedena dela v prepoznavanju bolezni in odnosu družbe do bolnikov s tovrstnimi težavami?

»Upam, da bodo imeli ljudje na ra?un ve? znanja o duševnih težavah ve? razumevanja in ve? strpnosti. Res pa je, da ve? znanja o duševnih motnjah pomeni tudi ve? odgovornosti na strani oseb s težavami v duševnem zdravju in njihovih svojcev. Nobena stran se namre? ne bo mogla na ra?un neznanja skrivati pred neodgovornim vedenjem – eni za »nestrpnostjo in odklanjanjem. celo brezbrižnostjo ter posmehovanjem. drugi pa za slabo skrbjo za lastno zdravje in zanikanjem težav.«

Katarina Podnar

Izvirna novica: Dnevnik PRILOGA MOJE ZDRAVJE ,  torek 31.01.2012

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice