Ko mladostnike napade tesnoba
Ni dolgo tega, ko otroci in mladi niso poznali besed, kot sta anksioznost in tesnoba, danes pa je število tistih, ki doživljajo pani?ne napade, se bojijo socialne stike, se samopoškodujejo in no?ejo v šolo, vse ve?. V kakšnem svetu živimo, se sprašuje angleški sociolog Frank Furedi, ?e že osemletnik govori, da je v stresu in da ne zmore ve??
Žan je star trinajst let in no?e ve? hoditi v šolo. Vsako jutro se spopada s tesnobo. Slabo mu je, ima glavobole in iš?e izgovore, da bi lahko ostal doma. Ob nedeljah popoldne je še posebno hudo. Do vseh je prijazen in rad bi naredil dober vtis, no?e se zameriti sošolcem, še manj u?iteljicam, vsaka slabša ocena mu vzame voljo do u?enja. Rad se druži z dekleti, med katerimi se po?uti varneje, a ga fantje prav zaradi tega ves ?as zafrkavajo.
O?e in mama se s sinovimi težavami spopadata vsak na svoj na?in; o?e nanj pritiska in je do njega strog, mama ga tolaži in mu piše opravi?ila. Žanove težave so postajale vse hujše, zapiral se je v sobo, izgubil prijatelje. Prav tako se je stopnjevala razlika v pristopih staršev: zahteve in poniževanja o?eta so v njem le še pove?evale stisko, mamina tolažba in potuha pa sta mu omogo?ala, da je ostajal doma in se ni ve? spoprijemal s svetom. S?asoma je sprejel sporo?ila obeh: od enega, da se ni sposoben spoprijeti s težavo, od drugega, da je z njim nekaj narobe.
Dodaj odgovor