Ko prisilna sre?a prestopi bregove

Javne podobe zadovoljnih ljudi, ki praznujejo v krogu sre?nih in popolnih družin, ki se pojavljajo okoli nas v ?asu praznikov, prispevajo k dodatni depresivnosti. A depresijo lahko premagamo in svet vidimo v lepši lu?i.

Izguba drage osebe je lahko sprožilec depresije. Žalost mo?no ob?utimo predvsem v obdobju praznikov, ko nas povsod obdajajo podobe obvezne, prisilne sre?e. (Foto: Reuters)

V decembrskem ?asu praznovanj pogosto pozabljamo, da bistvo praznikov niso le nakupovanje, zabave in veselja?enje. Prazniki so predvsem dnevi, ki jih radi preživimo z družino in prijatelji. Prav to pa je tudi ?as, ko lahko pride najbolj do izraza ob?utek, da nam nekdo ali nekaj manjka. Ta ob?utek je lahko povezan z neizpolnjenimi pri?akovanji in neuresni?enimi željami. Oglaševanje praznikov in z njimi povezanih popolnih trenutkov lahko še toliko bolj poudari pomanjkljivosti posameznikovega življenja in pove?a ob?utek osamljenosti. Ta je lahko eden od dejavnikov tveganja, da se pojavi depresija.

Znanstveno ni dokazano, da je depresije med prazniki ve?, a ponavadi je sprožilec depresije ob?utek, da smo nekaj izgubili, na primer službo, samospoštovanje, socialne stike, poudarja psihologinja Vita Poštuvan. “Na razpoloženje ljudi v tem ?asu med drugim vplivajo tudi pri?akovanja, kaj naj bi v prazni?nem obdobju po?eli in kako naj bi se po?utili. Vsi pri?akujemo – ali pa nam vsaj mediji tako predstavljajo, da naj bi se po?utili dobro, se veselili in skupaj s tistimi, ki jih imamo radi, preživljali prijeten ?as. Vendar v?asih teh pri?akovanj ne dosežemo,“ opozarja Poštuvanova. Lahko se zgodi, da imamo ob?utek osamljenosti ali odtujenosti od svojih bližnjih, pravi in dodaja, da se zgodi tudi, da so družinska sre?anja še dodaten vir stresa, predvsem tam, kjer so odnosi okrnjeni. Depresijo pa lahko sprožijo tudi finan?ne stiske,

Pomembno je, da nas ni strah spregovoriti o stiskah, niti iskreno vprašati po samomorilnih mislih. Nikogar s tem ne bomo napeljali na takšna dejanja, kot v?asih kdo zmotno misli, temve? bomo osebi samo dali možnost, da nam zaupa svoje strahove, stiske. ?e ugotovimo, da nekdo razmišlja o samomoru, poskušamo z njo poiskati pomo? in je ne puš?amo same. Vita Poštuvan

Psihiater Borut Škodlar pravi, da so najpogostejši vzroki za depresijo med prazniki ob?utki osamljenosti, zapostavljenosti s strani bližnjih, prijateljev ali drugih pomembnih ljudi. “Velikokrat ne gre za objektivne razlike v socialnih stikih, ampak za subjektivno doživljanje ob koncu leta, ko delamo preglede in bilance. V tem ?asu smo vsi bolj ob?utljivi glede pozornosti, naklonjenosti in bližine drugih ljudi. Poleg tega k dodatni depresivnosti v ?asu praznikov prispevajo javne in z mediji podprte podobe sre?nih in zadovoljnih ljudi, ki praznujejo v krogu prav tako sre?nih in popolnih družin. Ta skoraj prisila sre?e, užitka in ljubezni v tistih, ki tega ne zmorejo ?utiti, vzbuja dodatno nelagodje,“ opozarja.

Družina in prijatelji nas lahko tolažijo v težkih trenutkih in nam pomagajo reševati težave. Moramo se samo znati pogovarjati. (Foto: Reuters)

Kako lahko bližnji prepoznajo, da je oseba depresivna?

Znaki depresije se delijo na tri sklope, in sicer fizi?ne spremembe, psihološki znaki in simptomi socialne narave. Poštuvanova razlaga, da depresija zelo neposredno vpliva na vsakdanjik osebe: vpliva na ?ustvovanje, na na?in razmišljanja in na telesno po?utje. “Pri depresiji je zna?ilno razmišljanje, da moramo ustre?i drugim ali da nismo dovolj dobri. V?asih teh misli sami niti ne prepoznamo, vendar jih v zdravljenju (npr. pri psihoterapevtskem pristopu) lahko identificiramo in spreminjamo,“ pojasnjuje.

Škodlar pravi, da lahko opazimo predvsem spremembe v ?ustvenem odzivanju in vedenju naših bližnjih. Oseba lahko postane tiha, zadržana, odmaknjena, zaskrbljena in žalostna. Lahko nastopijo motnje spanja in apetita ter so utrujeni. Stvari, ki so jo prej veselile in zanimale, je ne pritegnejo ve?. “Zato lahko opuš?ajo dejavnosti, se ne družijo ve? toliko z vrstniki in postanejo glede prihodnosti pesimisti?ni. ?e pa opazimo, da dolo?ene dejavnosti, socialne stike in morda celo finan?ne zadeve dodatno urejajo in zaklju?ujejo ter so nakazani kateri koli znaki poslavljanja, moramo biti posebej pozorni, saj gre lahko za samomorilno razmišljanje,“ opozarja Škodlar.

Pomagamo si lahko sami

Depresija ni nekaj brezizhodnega. Lahko si pomagamo sami. Pomembno pa je, da depresivna oseba pravo?asno (po približno dveh tednih ponavljajo?ih se znakov) poiš?e zdravniško pomo?. Poštuvanova svetuje, naj se prizadeta oseba najprej obrne na osebnega zdravnika. Veliko pa lahko oseba naredi tudi sama, treba pa je biti informiran o depresiji, saj to pomaga razumeti motnjo, podarja. “Pomembno je, da si vzamemo ?as zase in se poskušamo motivirati za aktivnosti, ki so nas veselile v preteklosti. Pomembno je, da za?nemo z majhnimi stvarmi in da pri njih vztrajamo tudi, ?e takojšnjega veselja ni. Med temi so predvsem dobrodošle telesne aktivnosti in naši hobiji,“ pojasnjuje in dodaja, da je pri okrevanju neprecenljiva opora drugih. “Svojcem svetujemo, da osebo spodbujajo k zdravim navadam, k pogovoru in iskanju pomo?i. Je pa za svojce to v?asih kar naporno, saj se lahko takšna oseba umika stran od drugih, ji ni do pogovora in se zapira vase. Pomembna je prava mera vztrajnosti – ko osebo spodbujamo k (še tako majhnim) aktivnostim in potrpežljivosti,“ svetuje psihologinja.

Škodlar izpostavlja, da lahko sami opazimo znake sprememb, torej tudi znake depresije. A pri prepoznavanju lastnih zna?ilnosti in vzorcev smo velikokrat pristranski. Zato je dobro, ?e nam pri tem pomagajo drugi ljudje. “Ni pa samoumevno, da opažanje in pripombe drugih tudi sprejmemo, upoštevamo in iz njih delujemo. Torej bližnji in prijatelji lahko naredijo predvsem to, da so?utno in taktno posredujejo svoja opažanja prizadetemu,“ svetuje Škodlar in dodaja, da si lahko ?lovek sam najbolje pomaga predvsem s tem, da se pogovori s tistimi, ki jim zaupa, s tem podeli svojo stisko in skupaj presodijo, ?e je potrebna kakšna dodatna pomo?.

Med skupinami, ki so bolj dovzetne za pojav depresije, so gotovo starejši ljudje, ki imajo manj ljudi okoli sebe, posebej vrstnikov. Druga velika skupina pa so psihi?no in socialno depriviligirani ljudje: brezposelni, socialno ogroženi, ljudje po izgubi bližnjih, iz marginaliziranih in stigmatiziranih skupin. Ne uide pa tem ob?utkom nobena skupina ljudi ali generacija, saj so to teme in vprašanja, ki so za vse enako pomembna. Borut Škodlar

?as, ki ga preživimo v naravi, nam lahko pomaga, da se sprostimo in pozabimo na stres ter temne misli. (Foto: Reuters

Živeti moramo zdravo

Depresiji se lahko tudi izognemo, ?e se le znamo soo?iti s stresom in skrbimo za zdrav življenjski slog, pravi Poštuvanova. Pomagajo nam lahko prijatelji, družina in drugi ljudje, ki so nam v podporo. S pogovorom o težavah se lahko razbremenimo in dobimo ideje, kako reševati težave. Pomembno je, da smo dovolj telesno aktivni, skrbimo za telo, se nau?imo izražati ?ustva na konstruktiven na?in, vzdržujemo svoje hobije in samospoštovanje. “Vedno se mi zdi pomembno poudariti, da naj ?im ve? raziskujejo in odkrivajo, kaj jim v življenju daje zagon. To je tisto, kar nam pomaga tudi v stresnih in težkih situacijah,“ še svetuje Poštuvanova.

Škodlar pa opozarja, da depresije v?asih ni mogo?e prepre?iti, ker vznika iz globljih plasti ?lovekovega doživljanja ter je lahko dedno pogojena. Tudi on pravi, da so strategije, ki so u?inkovite pri prepre?evanju in tudi zdravljenju depresije, vzdrževanje dnevno-no?nih ritmov, to je predvsem dovolj spanja pono?i, redna telesna aktivnost, kakovostni socialni stiki ter dejavnosti, ki ?loveku prinašajo veselje, užitek in sproš?enost.

Po uspešnem okrevanju lahko spremenimo pogled na svet

?e depresije pravo?asno ne opazimo in je ne zdravimo na primeren na?in, lahko to vodi v bolj dolgotrajno, kroni?no obliko depresije. Lahko se kon?a tragi?no. “Vendar je potrebno vedeti, da je depresija ozdravljiva bolezen. Ljudje, ki so uspešno okrevali za depresijo, pogosto povedo, da je to bila priložnost, da so spremenili svoj na?in razmišljanja in da sedaj – po uspešnem okrevanju – bolj zavestno skrbijo zase, za svoje hobije in da hkrati gojijo dobre odnose z drugimi,“ je zaklju?ila Poštuvanova.

Posledice depresije tudi zmanjšajo kakovost življenja in zapletejo odnose med osebami, kar je lahko bole?e za posameznika in ljudi, ki ga obkrožajo. “Poleg tega lahko ?lovek opuš?a dejavnosti in projekte, ki so zanj dolgoro?nega pomena, v skrajnem primeru pa lahko depresija vodi do popolne odpovedi psihosocialnega funkcioniranja in celo samomora,“ pa opozarja Škodlar.

INFORMACIJE ZA POMO? V STISKI – 112 Reševalna služba – 01 520 99 00 Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)   – 116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24 ur na dan – 080 12 34 TOM, telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro) Pomo? je na voljo pri osebnem zdravniku, psihologu, psihiatru, v ?asu akutne stiske tudi pri dežurni zdravniški službi.

Tekst: Nina Jurin?i?

Izvirna novica: 24ur.com ,  ?etrtek 29.12.2011

?lanek je last medija 24ur.com in avtorice