Ko se z britvico porežejo po roki, je duševna bole?ina manjša

Slovenske osnovne in srednje šole bodo ta mesec ali pa v decembru dobile 5000 izvodov informativne brošure z naslovom Samopoškodbeno vedenje. Kako ga lahko razumemo in pomagamo. Brošuro bodo dobili tudi zdravstveni in socialni delavci ter vsi ostali, ki na kakršen koli na?in delajo z mladimi. V njej so strokovnjaki pojasnili, kaj sploh je samopoškodbeno vedenje, zakaj in kako mladi to po?nejo, oblike pomo?i in informacije o službah, ki mladostnikom, ki se samopoškodujejo, lahko pomagajo.

Simboli?na slika. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Avtorice brošure so Manca Kaliman, Maja Cerar, Mateja Gaber in Tadeja
Knez, ki so prepri?ane, da je zelo pomembno, da mladostniku pomagamo na
pravilen na?in. “Mladostnik, ki se znajde v hudih stiskah in jih ne zna
izraziti druga?e kot s samopoškodovanjem, vsekakor potrebuje pomo?.
Najbolj potrebuje naše sprejemanje, pozornost, poslušanje, so?utje in
razumevanje. K njemu moramo pristopiti skrajno spoštljivo in so?utno. Ne
smemo ga obsojati in kritizirati, lahko pa smo odlo?ni v podpori in
prepri?anju, da je možno problem premostiti in poiskati strokovno
pomo?,” je na predstavitvi brošure na Zavodu za zdravstveno varstvo
Celje dejal Heliodor Cvetko, ki je psiholog, psihoterapevt in direktor
Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Kako pomembno je iskreno razumevanje mladostnika, ki je nagnjen k
samopoškodovanju, je na lastni koži ob?utila soavtorica brošure in
?lanica projektne skupine Mateja Gaber. Ko je bila še srednješolka, je
bilo rezanje rok zanjo in za mnoge druge mladostnike strategija
preživetja. “Z rezanjem sem duševno bole?ino prenesla v fizi?no.
Poškodbe sem skrivala s povoji in dolgimi rokavi, zato so jih drugi
težko prepoznali. S tem sem se borila tri leta. Problem sem se nau?ila
obvladovati šele s pomo?jo svetovalnega procesa. Rezanje sem uspešno
nadomestila z igranjem kitare, pisanjem dnevnika in sprehodi. Uspelo mi
je, ker sem imela okoli sebe ljudi, ki so znali videti v meni mo? in so
me znali vzpodbuditi.

Vsak deseti britanski mladostnik si sam povzro?a poškodbe V dveletnem projektu, ki ga sofinancira evropska komisija v okviru programa Daphne III, sodelujejo Slovenija, Velika Britanija, Danska in Italija. V Sloveniji projekt vodi Inštitut za raziskave in razvoj Utrip v partnerstvu z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje in njihovim mladinskim spletnim portalom www.tosemjaz.net. Strokovnjaki za zdaj še nimajo podatkov, koliko otrok in mladostnikov v Sloveniji si duševne stiske lajša s samopoškodovanjem, torej z rezanjem po koži, udarjanjem ob steno, praskami in namernimi opeklinami, predvsem s prižgano cigareto. Problem zagotovo obstaja, saj so številni šolski zdravniki v anketi dejali, da so jim otroci priznali, kaj po?nejo. Po navedbah britanskih študij se samopoškoduje približno desetina britanskih mladostnikov.

Tekst: Mojca Grušovnik

Izvirna novica: Dnevnik ,  ponedeljek 28.11.2011

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice