Ljudje lažje re?ejo, da so depresivni, kot pa da jim je hudo

V Sloveniji poraba antidepresivov hitro naraš?a. V zadnjih desetih letih se je ve? kot podvojila, lani smo Slovenci pojedli 1.400.000 škatlic antidepresivov, strokovnjaki pa ocenjujejo, da trenutno v Sloveniji ?etrtina odraslih Slovencev trpi za eno od oblik depresije.

Psihiater in vodja Centra za mentalno zdravje na Psihiatri?ni kliniki v Ljubljani prim. dr. Gorazd V. Mrevlje pojasni, da je depresija skupaj z anksioznostjo (tesnobnostjo) ena najbolj razširjenih razpoloženjskih in s tem tudi duševnih motenj v sodobnem svetu. Slovenija seveda pri tem ni izjema. »Številk, ki bi to potrjevale, žal nimamo. Razpolagamo le z nekaterimi podatki o porastu ljudi, ki se bolnišni?no ali ambulantno zdravijo zaradi depresivnih razpoloženjskih motenj,« pravi Mrevlje, a poudarja, da lahko tudi za Slovenijo brez dvoma uporabimo globalne podatke, ki govorijo, da v razvitih sredinah ta trenutek med 15 in 25 odstotki populacije (pojavljajo se tudi številke o tretjini in celo polovici vse populacije) trpi za eno od depresivnih motenj. »Polovica teh ljudi je neprepoznanih in nediagnosticiranih, od tiste druge polovice, ki se zdravi, pa se jih po teh podatkih petina ali celo ?etrtina zdravi napa?no,« realno pove sogovornik.

In kako si razlaga skokovit porast zdravljenja in jemanja antidepresivov? Ga je mogo?e pripisati bolj odprti družbi in destigmatizaciji te bolezni ali pa neizprosni tempo in razmere v družbi tudi dejansko povzro?ajo ve? depresij? Prepri?an je, da je odgovore mogo?e iskati v obeh omenjenih razlogih. »Biti depresiven ali imeti depresijo danes ni ve? sramota, upam si celo re?i, da to postaja trendovski in moden opis za nekatera stanja, pri katerih v resnici ne gre za pravo depresijo. ?e smo pozorni, ljudje z ve?jo lahkoto re?ejo, da so depresivni, kot pa hudo mi je, slabe volje sem, sem nesre?en in nezadovoljen, nerazpoložen in napet ter podobno. Še pred ?asom se je za vse to uporabljal izraz ‘sem v krizi’ ali ‘sem pod stresom’, zdaj pa boste vse pogosteje slišali ljudi, ki bodo ta po?utja opisali s tem, da so depresivni ali pa da imajo depresijo,«

(Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika)

Prikrite in netipi?ne oblike depresije

K porastu depresij med ljudmi je po mnenju sogovornika pripomoglo tudi to, da poznamo danes številna stanja, na katera še pred ?asom nismo bili pozorni v smislu razpoloženjskih motenj ali celo depresije. Zato danes v psihiatriji ne govorimo le o »prikriti depresiji« s kroni?nim ob?utkom žalosti ali nezadovoljstva (in to kljub uspehom in navidezni sre?i v življenju), ki pogosto predvsem pri moških ostane neodkrita, ampak poznamo celo vrsto netipi?nih oblik depresije. »Vemo tudi, da depresije pri otrocih in mladostnikih ter starostnikih potekajo in se kažejo povsem druga?e kot pri odrasli populaciji. Znano je, da gre tesnobnost z roko v roki z depresijo, in tako nismo ve? pozorni le na tako imenovane zmerne, hude ali velike depresije,« dodaja Mrevlje. Izpostavi, da stroka v zadnjem ?asu posebno pozornost posve?a posebnostim depresij pri moških, saj se poraja dvom, ali dolgo ?asa veljavno razmerje, da na tri ženske za depresijo zboli en moški, še velja.

Predsodki zaradi antidepresivov

Nekateri se branijo jemanja antidepresivov, ?eš da se jih potem nikoli v življenju ne bodo ve? rešili. A sogovornik miri, da je ta strah povsem neupravi?en. »Sodobni antidepresivi, ki skrbijo za zadostno koncentracijo serotonina, dopamina in noradrenalina v telesu, so varna zdravila, ne povzro?ajo škode organizmu, predvsem pa ne telesne odvisnosti oziroma nevarnosti,« pravi. Predstavljajo pa to nevarnost nekatera pomirjevala (apaurin, helex, xanax, lexaurin in podobni), ki jih ljudje pogosto ena?ijo z antidepresivi. »Ta zdravila so zelo u?inkovita pri hudih stanjih tesnobe, napetosti ali vznemirjenju, vendar se jih lahko jemlje le krajši ?as, saj lahko že v mesecu dni povzro?ijo odvisnost,« svari psihiater in omeni še drug strah oziroma predsodek ljudi zaradi antidepresivov, to je, da jih je treba jemati najmanj osem do dvanajst mesecev, in to tudi po tistem, ko je bolezenska simptomatika že izginila. Nekateri zato tudi o?itajo farmaciji, da iz depresije dela velik posel in z odkrivanjem novih oblik depresije samo pove?uje svoj doseg. A Mrevlje meni, da bi morali biti bolniki in terapevti, posebno psihiatri, farmacevtski industriji predvsem hvaležni za sodobne antidepresive.

(Foto: Luka Cjuha)

Premalo klini?nih psihologov

V Zbornici klini?nih psihologov Slovenije so prepri?ani, da bi lahko Slovenci porabili marsikatero škatlico antidepresivov manj, ?e bi imeli na voljo dovolj klini?nih psihologov, ki so v dolo?enih primerih, predvsem pri blagih in zmernih oblikah depresivnih motenj, po njihovem mnenju lahko alternativa psihiatru in zdravilom. Trenutno jih imamo na 100.000 prebivalcev le tri in za svetovnim povpre?jem sedmih klini?nih psihologov na 100.000 prebivalcev mo?no zaostajamo. Ta razlika je še ve?ja, ?e se primerjamo s sosednjo Avstrijo, kjer imajo za takšno število ljudi na voljo kar 49 klini?nih psihologov. Predsednica zbornice Sana ?oderl Dobnik je že pred ?asom potrdila, da je pri nas zelo težko priti do klini?nega psihologa in da ?akalne dobe zanj ve?inoma presegajo dopustno mejo. Ob tem je poudarila, da so psihološke terapije pri blažjih težavah kratkoro?no podobno u?inkovite kot antidepresivi, še zlasti pa se prednosti pogovora s klini?nim psihologom poznajo na dolgi rok. Predvsem za tiste, ki resni?no želijo reševati svoje težave – s pomo?jo klini?nega psihologa in psihoterapije se namre? opremijo z veš?inami za trajno premagovanje stisk v življenju in se nau?ijo sami spoprijemati s težavami. Mrevlje kot psihiater tega stališ?a ne želi komentirati, poudarja pa, da danes pri zdravljenju depresij ni ve? dilema: psihoterapija ali zdravila proti depresiji. Odgovor se namre? skriva v besedi, torej uporabi obeh metod. Razmerje med eno in drugo pa dolo?ajo težavnost klini?ne slike, bolnikova osebnost, njegova pripravljenost za zdravljenje in seveda tudi ustrezna izobrazba terapevta.

Poiš?ite pomo? Prva in prava pomo? pri premagovanju depresije naj bo vaš osebni zdravnik, ki vas bo napotil do ustreznega strokovnjaka. Svojo stisko lahko zaupate tudi sogovornikom v Društvu za pomo? osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (www.nebojse.si) ali sogovornikom na telefonih za pomo? v duševni stiski: Center za psihološko svetovanje, Ljubljana (01 251 29 50, www.posvet.org); Klic v duševni stiski (vsak dan od 19. do 7. ure, 01 520 99 00); Brezpla?ni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan, 116 123) ali TOM, telefon otrok in mladostnikov (vsak dan med 12. in 20. uro, 116 111). Zgodbe o premagovanju depresije je v knjigi Depra opisala Renata Ažman, novinarka in tudi sama bolnica z mani?no depresivno psihozo. Njen blog in spletno stran najdete na www.depra.si.

Biti depresiven ali imeti depresijo danes ni ve? sramota, upam si celo re?i, da to postaja trendovski in moden opis za nekatera stanja, pri katerih v resnici ne gre za pravo depresijo. Dr. Gorazd V. Mrevlje, psihiater

Trenutno imamo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev le tri klini?ne psihologe in za svetovnim povpre?jem sedmih klini?nih psihologov na 100.000 prebivalcev mo?no zaostajamo. Ta razlika je še ve?ja, ?e se primerjamo s sosednjo Avstrijo, kjer imajo za takšno število ljudi na voljo kar 49 klini?nih psihologov.

Avtorica: Nataša Bucik Ozebek

Izvirna novica: Dnevnik , 31. julij 2014

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice