?lovekovo dostojanstvo in duševno zdravje
Sredi meseca decembra 2009 je izšla prva tematska številka Revije za evropsko ustavnost – Revus (2009) 10. Posve?ena je spominu na prof. dr. Andreja Maruši?a.
UVODNIK :: Saša ROŠKAR, Na drugi strani tišine | USTAVNOPRAVNA IZHODIŠ?A :: Andraž TERŠEK, (Ustavno)pravna odgovornost države in družbe za kakovost duševnega zdravja | ?LOVEKOVO DOSTOJANSTVO :: Boštjan M. ZUPAN?I?, Dostojanstvo, anomija… in prihodnost ?lovekovih pravic • Nora JACOBSON, Dostojanstvo in zdravje – pregled • Tea LOGAR, Dostojanstvo: avtonomija ali omejitev? • Tea LOGAR, O zborniku Human Dignity and Bioethics. Vloga dostojanstva v bioetiki | DUŠEVNO ZDRAVJE :: Sanja TEMNIK (ur.), Andrej Maruši? – Za duševno zdravje jutri in dan zatem • Sanja TEMNIK, Telesno bolni in duševno zdravi? • Andrej MARUŠI?, Samo eno zdravje • David B. WEXLER, Uvajanje duševnega zdravja v pravo duševnega zdravja. Terapevtska jurisprudenca • Luka TI?AR, Mobing kot motnja v komunikaciji pri delu in dejavnik duševnega zdravja in dostojanstva.
?LOVEKOVO DOSTOJANSTVO IN DUŠEVNO ZDRAVJE
Andraž Teršek, ur.
 |
2. Andraž Teršek, (Ustavno)pravna odgovornost države in družbe za kakovost duševnega zdravja, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 15–24.
POVZETEK: Javno duševno zdravje in samomor sta med pomembnejšimi družbenimi problemi. Aktivno uresni?evanje odgovornosti države na podro?ju javnega duševnega zdravja je ena izmed njenih pomembnejših ustavnopravnih obveznosti. Ne gre samo za obstoj kakovostnih programov za preventivo in pomo? ljudem z duševnimi motnjami. Država mora z zakonodajo in njenim uresni?evanjem v družbeni praksi (pravna politika) omogo?iti kakovostno in u?inkovito uresni?evanje programskih ciljev. Vzpostaviti mora kakovosten in u?inkovit sistem za zaš?ito javnega duševnega zdravja. Odgovornost države zato presega zaš?ito pravic, svoboš?in in drugih legitimnih interesov ljudi z duševnimi motnjami, ki se sre?ajo s prisilnimi ukrepi države, kot je pridržanje v psihiatri?ni bolnišnici. Zagotavljanje minimalnih standardov pri zaš?iti teh pravic ne iz?rpa njene pravne odgovornosti. Sodiš?a bi zato lahko strože presojala izpolnjevanje (sistemskih) pravnih obveznosti države na tem podro?ju.
KLJU?NE BESEDE: temeljne ustavne pravice (osebna svoboda, duševna integriteta, dostojanstvo, zdravje), duševno zdravje, samomor, prisilno pridržanje na psihiatri?ni kliniki, pozitivne obveznosti države
_______
3. Boštjan M. Zupan?i?, Dostojanstvo, anomija … in prihodnost ?lovekovih pravic (prev. Marija Zidar), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 25–33.
POVZETEK: V razpravi o prihodnosti Evropskega sodiš?a za ?lovekove pravice (ES?P) avtor obravnava »preliminarno« vprašanje, kaj so ?lovekove pravice in kaj je njihova narava oziroma substanca. Sodiš?a zadnje instance, kot je tudi ES?P, obravnavajo zgolj primere, ki se dotikajo najbolj temeljnih ustavnih in ?lovekovih pravic in ki zato zahtevajo neko vrsto meril temeljnosti; nekatera ustavna sodiš?a jih namre? utemeljujejo na konceptu ?loveškega dostojanstva, katerega opredeljevanje pa je enako izmuzljivo. Avtor v odgovor osvetli »protopravno« vprašanje, kaj opredeljuje družbeno in moralno naravo ?loveških bitij. Predmet prava je po njegovem homo juridicus, ki ni sprejel le svojih pravic, ampak predvsem svoje ?loveške dolžnosti in v ojdipskem procesu ponotranjil moralne meje, ki jih nalagata Zakon oziroma Beseda v lacanovskem smislu. Avtor opozori na s tem povezan pojav endemi?ne in globalne anomije ter sklene, da je prihodnost »prevlade pravice« in s tem tudi ES?P zato odvisna od kompleksnih civilizacijskih in kulturnih procesov.
KLJU?NE BESEDE: ?lovekove pravice, (moralne) dolžnosti, Zakon, ojdipizacija, Evropsko sodiš?e za ?lovekove pravice, ?lovekovo dostojanstvo
_______
4. Nora Jacobson, Dostojanstvo in zdravje – pregled (prev. Katja Plauštajner), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 35–52.
POVZETEK: Pozornost do dostojanstva na podro?ju zdravstva raste. Vendar pa je velik del nedavne debate o tem spregledal širše spisje, ki se nanaša na dostojanstvo. Namen tega pregleda je strnjeno obravnavati širok spekter multidisciplinarnih pisanj, da bi se tako nedavne razprave o dostojanstvu in zdravju postavile v širši okvir. Prispevek obravnava dva glavna pomena dostojanstva – ?lovekovo dostojanstvo in družbeno dostojanstvo – ter vprašanje, kako se ta dva pojma uporabljata na podro?ju ?lovekovih pravic, prava, družbene pravi?nosti, bioetike in klini?ne oskrbe. V prispevku so predlagane nekatere posledice teh pomenov in njihove uporabe v zdravstvenih raziskavah ter v zagovorništvu.
KLJU?NE BESEDE: dostojanstvo, ?lovekove pravice, družbena pravi?nost, bioetika, zdravstveno varstvo in oskrba
_______
5. Tea Logar, Dostojanstvo: avtonomija ali omejitev? Prerez ?lanka Stéphanie Hennette-Vauchez »A Human Dignitas?«, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 53–60.
POVZETEK: Stephanie Hennette-Vauchez v ?lanku A Human Dignitas? utemeljuje genealoško povezavo med starodavnim pravnim principom dignitas in sodobnejšim na?elom ?loveškega dostojanstva, na katerem temeljijo argumenti v prid zakonske prepovedi nekaterih praks, za katere se vpleteni odlo?ijo avtonomno (na primer evtanazija in prostitucija). Pri?ujo?i pregled vsebuje predstavitev in kriti?no analizo avtori?inega argumenta.
KLJU?NE BESEDE: Stéphanie Hennette-Vauchez, »A Human Dignitas«, dostojanstvo, avtonomija, omejitev
______
6. Tea Logar, O zborniku Human Dignity and Bioethics. Vloga dostojanstva v bioetiki, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 61–66.
POVZETEK: Pred dobrim letom dni je svet za bioetiko tedanjega predsednika ZDA izdal zbornik esejev razli?nih avtorjev, katerih cilj je analizirati pomen in vlogo ?lovekovega dostojanstva v sodobnih bioetiških razpravah. ?eprav knjiga vsebuje nekaj pomembnih izvirnih prispevkov, pa je vtis zbornika kot celote precej skažen zaradi nesorazmernega poudarjanja verskih (predvsem krš?anskih) razlag izvora koncepta dostojanstva ter njegove vloge pri spornih temah s podro?ij sodobne medicine in biotehnologije.
KLJU?NE BESEDE: dostojanstvo, bioetika, medicina, biotehnologija, predsednikov svet za bioetiko
______
7. Sanja Temnik (ur.), Andrej Maruši?: Za duševno zdravje jutri in dan zatem, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 67–75.
POVZETEK: Sklop, zasnovan na podlagi sedmih avtorskih idej, predstavlja življenje in delo prof. dr. Andreja Maruši?a, psihiatra in psihologa, ki je s svojim predanim angažmajem pomembno sooblikoval podro?je javnozdravstvene politike duševnega zdravja doma in v svetu. Ves ?as svojega delovanja je posebno pozornost namenjal razvojnemu napredku suicidologije, saj ga je problematika samomorilnosti strokovno posebej zanimala. Zavzemal se je za celostno integracijo suicidologije kot vede, ki bi temeljila na splošno sprejeti in enopomenski nomenklaturi. Zakonsko ureditev podro?ja duševnega zdravja je razumel kot na najvišjih ustavnopravnih, strokovnih in eti?nih na?elih temelje? sistem zaš?ite in pomo?i uporabniku, torej osebi z duševno motnjo. Sklop se kon?uje z doslej še neobjavljenim avtorskim ?lankom na temo zdravja kot ene same celote, prepleta telesnega in duševnega.
KLJU?NE BESEDE: Andrej Maruši?, javno zdravje, duševno zdravje, samomorilnost, zakonska ureditev duševnega zdravja
_____
8. Sanja Temnik, Telesno bolni in duševno zdravi?, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 77–88.
POVZETEK: Po 51. ?lenu ustave ima vsak med nami pravico do zdravstvenega varstva. Žal pa se ob tem prepogosto pozablja na zdravje kot nelo?ljiv preplet ?lovekovega telesnega in duševnega stanja ter v povezavi s tem tudi na vzporedno varstvo duševnega zdravja. In vendar je prav duševno po?utje tisto, ki morda najbolj neposredno vpliva na kakovost bolnikovega življenja, ne glede na diagnozo. Glede na visoko stopnjo pojavnosti duševnozdravstvenih težav ob telesnih boleznih in ob upoštevanju negativnih vplivov motenj, kot je denimo depresija, na motivacijo, potek in u?inkovitost telesnega zdravljenja pa problematike nikakor ne gre spregledati. ?lanek osredoto?eno govori o skrbi za eno samo zdravje, z željo, da bi zdravstvena nega v tem duhu neko? postala pravilo, ne zgolj dobrodošla izjema, v okviru standardne bolnišni?ne oskrbe. Nujni pogoj za to pa sta ustrezno razumevanje zdravja kot temeljne ?lovekove pravice in zavedanje družbene odgovornosti pri zagotavljanju visoke stopnje zaš?ite te pravice.
KLJU?NE BESEDE: skrb za zdravje, telesno zdravje, duševno zdravje, bolnišni?na oskrba, psihološke potrebe oseb s telesno boleznijo
______
9. Andrej Maruši?, Eno samo zdravje, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 89–93.
POVZETEK: Prispevek poudarja celostno naravo zdravja kot ene same celote telesnega in duševnega stanja oziroma delovanja pri posamezniku. ?e naše telesno po?utje ni optimalno ali celo resno zbolimo, se bo to neizogibno poznalo tudi na podro?ju duševnega zdravja. Povezave pa gredo v obe smeri, saj so tudi duševne motnje povezane z raznovrstnimi telesnimi simptomi. Žal se tesna prepletenost obeh dimenzij zdravja v raziskovalnih in klini?nih krogih do danes še vedno pogosto zanemarja ali podcenjuje. Da bi zmogli obolelemu posamezniku kar se da u?inkovito pomagati, pa je nujno, da si strokovnjaki, ki ga obravnavajo, na njegovo zdravstveno težavo prizadevajo pogledati širše, tudi izven okvira svoje ožje specialnosti. Kadar se torej lotevamo podro?ja zdravja, bodisi klini?no, raziskovalno ali pa v smislu na?rtovanja javnozdravstvene mreže in storitev, kaže slediti na?eloma ve?dimenzionalnosti in interdisciplinarnosti. Samo tako bodo naša prizadevanja popla?ana s kar najvišjo možno u?inkovitostjo oziroma kar z najboljšim kon?nim izidom.
KLJU?NE BESEDE: duševno zdravje, telesno zdravje, sopojavnost motenj telesnega in duševnega delovanja, celosten pristop k zdravju
____
10. David B. Wexler, Uvajanje duševnega zdravja v pravo duševnega zdravja. Terapevtska jurisprudenca (prev. Anže Erbežnik), Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 95–109.
POVZETEK: ?lanek obsega kritiko tradicionalne doktrinarne obravnave prava duševnega zdravja (angl. mental health law) ter primerja tradicionalni pristop z novim, interdisciplinarnim pristopom, poimenovanim terapevtska jurisprudenca (angl. therapeutic jurisprudence). Terapevtska jurisprudenca pojmuje pravo kot mogo? terapevtski dejavnik. Predstavljeni so primeri, kako pravna pravila, postopki in vloge pravnih akterjev povzro?ajo terapevtske ali protiterapevtske izide ter kako lahko pravo pripomore k terapevtskemu izidu, ne da bi žrtvovalo interese pravi?nosti.
KLJU?NE BESEDE: pravo duševnega zdravja, terapevtska jurisprudenca, medicina, zdravstveno varstvo
_____
11. Luka Ti?ar, Mobing kot motnja v komunikaciji pri delu in dejavnik duševnega zdravja in dostojanstva posameznika, Revus – Revija za evropsko ustavnost (2009) 10, 111–119.
POVZETEK: Avtor opozarja na vsebinsko kompleksnost pojma mobing, pri ?emer pa se v njegovo vsebino ne spuš?a, ?etudi je tesno in pomembno povezan s temeljno ?lovekovo pravico do dostojanstva. Izhaja iz predpostavke, da mobing pomeni motnjo v komunikaciji med ljudmi in da je kot tak prej predmet socioloških in psiholoških znanstvenih razprav kot poglobljene pravne analize. Zato izpostavi zgolj eno opredelitev mobinga, z namenom, da bi seznanil bralca z njegovo osnovno vsebino. Pravno razpravo pa omeji na zakonsko terminologijo poimenovanja ravnanj, do katerih prihaja na delovnem mestu in ki se vsebinsko bolj ali manj ujemajo z vsebino mobinga. Avtor natan?no analizira pojma nadlegovanja in trpin?enja, kot sta opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih, in v nadaljevanju skuša oceniti delovno zakonodajo v lu?i zagotovitve vzvodov za u?inkovito pravno in sodno varstvo oseb, žrtev nadlegovanja ali trpin?enja na delovnem mestu. Nenazadnje avtor izpostavi pomen motenj v komunikaciji za posameznikovo duševno zdravje.
KLJU?NE BESEDE: mobing, trpin?enje, nadlegovanje, diskriminacija, odškodnina, duševno zdravje, dostojanstvo
Revus – Revija za evropsko ustavnost je prva slovenska revija za ustavno pravo
Urednika: Andraž Teršek in Andrej Kristan
Mednarodni uredniški svet: Manuel Atienza, Dominique Breillat, Bojan Bugari?, Franc Grad, Riccardo Guastini, Igor Kau?i?, Rudi Kocjan?i?, Rajko Knez, Ivan Kristan, Peter Krug, Arne Mav?i?, Eric Millard, François Ost, Marijan Pav?nik, Ciril Ribi?i?, Branko Smerdel, Franc Testen, Roberto Toniatti, Lojze Ude in Boštjan M. Zupan?i?
Založba: Uradni list Republike Slovenije
Izdajatelj: Klub Revus – Center za raziskovanje evropske ustavnosti in demokracije v sodelovanju z Društvom za ustavno pravo Slovenije
Dodaj odgovor