Mama Zofa, dovolj imam, vsega imam dovolj…

Na telefon za obporodno obdobje vsako leto pokli?e od 400 do 600 otro?nic, ki Mamo Zofo zasujejo z vprašanji: ali se sploh odlo?iti za nena?rtovano materinstvo, kaj storiti, ko je jasno, da z otrokom ne bo vse, kot je treba, in kaj storiti, ko te zaradi pretirane skrbi za dojen?ka tako duši v prsih, da ne moreš ne jesti ne spati.

Pogovor se navadno za?ne s težkim dihanjem, razbijanjem srca in cmokom v grlu pa tudi jokom, saj so mlade mamice, ko pokli?ejo, najve?krat že na robu obupa. Vsaj tiste, ki (pre)dolgo odlašajo in pokli?ejo šele, ko jim vse uide iz rok, ko ni?esar ve? ne obvladajo in lahko izdavijo samo še: »Dovolj imam, vsega imam dovolj!«, po desetletju izkušenj na telefonu Mama Zofa ugotavlja psihologinja Radmila Pavlovi? Blatnik.

Brezpla?en telefon za podporo v obporodnem obdobju, ki deluje v sklopu Zavoda Objem, so sicer prvotno poimenovali telefon za podporo v obporodnih stiskah, a so se izrazu stiske kmalu odrekli, saj si mnoge mamice tega ne želijo priznati in si tudi na telefon za stiske ne upajo poklicati.

»Slabi ob?utki jih enostavno presenetijo, menijo, da bi morale biti samo neskon?no sre?ne, zato so negotove, bojijo pa se tudi stigmatiziranosti. Zato tudi zdaj marsikatera mamica še vedno z bojaznijo povpraša, ali ima res poporodno depresijo, ker se tako slabo po?uti?« pojasnjuje Pavlovi?-Blatnikova.

»Po težkem dihanju in joku, ko mamicam razložim, da se s podobnimi ob?utki borijo še mnoge druge in da lahko najve?krat stisko premagajo že s prerazporeditvijo ?asa in delitvijo dela, se z nekaterimi že po pol pogovora tudi nasmejimo, saj se jim zazdi njihova pretirana skrb in z njo povezane težave in ravnanje skozi prizmo neprizadetega opazovalca smešna in predvsem rešljiva!« pripoveduje psihologinja. Nekaterim mamicam v stiski zadostuje že en sam dolg pogovor, z ve?ino se dogovorijo za dvomese?ni na?rt, katerega uresni?evanje preverjajo na dva tedna, tretjina pa jih potrebuje dodatno pomo?, razgovor ali celo obisk na domu.

Mama Zofa najbolj klicana ob polni luni

Na leto na telefon Mama Zofa pokli?e od 400 do 600 novih mamic v težavah. Bolj je telefon obremenjen ob polni luni, pa tudi decembrski prazniki in pomlad stopnjujejo stiske, ugotavlja psihologinja in pristavlja, da si mamice želijo imeti isto svetovalko, saj si svoje zgodbe ne želijo ponavljati.

Tudi zato bi bilo po njenem mnenju treba najti stalne in sistemske rešitve za pomo? v obporodnih stiskah. Na nivoju države se namre? s tem sistemati?no ukvarja samo nekaj strokovnjakov, ki niso psihiatri. Premalo je preventivnih programov in obporodne podpore, ki je zelo zaželena pred in tudi ob psihiatri?nem zdravljenju, ki je potrebno ob težjih zapletih.

Na telefon ne kli?ejo le otro?nice s poporodno otožnostjo, stisko ali tudi depresivnim vedenjem, marve? tudi nose?nice, ki se lahko znajdejo v veliki stiski že v trenutku, ko se zavedo, da so nose?e. »Veliko jih vprašuje, ali obdržati nena?rtovano nose?nost, še zlasti kadar nimajo opore partnerja. Ali naj sprejmejo novo materinstvo, se pogosto sprašujejo tudi matere, ki niso na?rtovale naslednjega otroka, še težja pa je stiska, ko obstaja sum, da z otrokom ne bo vse tako, kot bi moralo biti,« nadaljuje psihologinja.

V visoki nose?nosti se na telefon oglašajo zlasti nose?nice, ki se bojijo poroda, in take, ki se bojijo medicinskih posegov in celo pregledov. Nekatere si želijo naravni porod, druge bi se najraje vsem ob?utkom izognile s popolnim medicinskim posegom. Psihologinja dodaja, da se nose?nice danes o nose?nosti in porodu pa tudi negi dojen?ka pogosto informirajo po internetu. A jim množica informacij velikokrat sploh ne koristi, saj jim prej zbuja dodatne strahove. »Potrebna bi bila celovita podpora nose?nici in otro?nici, tako v fiziološkem kot psihološkem smislu,« je jasna psihologinja.

Ali imam res poporodno depresijo ? 

»Mamicam povemo, da je vsaka frustracija pravzaprav priložnost za razvoj bolj pristnega in odgovornega odnosa med materjo in otrokom,« je povedala psihologinja Radmila Pavlovi? Blatnik. (Foto: Jaka Gasar)

»Po porodu nas otro?nice redno sprašujejo, ali imajo res poporodno depresijo. S tistimi, ki pokli?ejo dovolj zgodaj, dogovori niso težavni, težje je z otro?nicami, ki ?akajo do trenutka, ko nimajo ni?esar ve? v svojih rokah, ko že podrejo vse mostove tudi do najbližjih,« pojasnjuje psihologinja. Svoje po?utje opisujejo z razdražljivostjo do otroka in moža, popolno iz?rpanostjo, nespe?nostjo in ?rnimi mislimi. »Hkrati tožijo, da se bojijo, da bodo kaj naredile sebi ali pa otroku in še v isti sapi dodajo, da nikoli ne bi naredile ni? slabega otroku, saj ga imajo preve? rade…« Marsikatera ima slabo vest tudi zato, ker se z otrokom ne ?uti dovolj povezana in je ne preplavlja pravlji?ni ob?utek sre?e, kar so pri?akovale glede na prebrano in slišano. Nekatere tožijo, da jih stiska v prsih, nekaterim zveni v ušesih, drugim drevenijo roke… »A ni ?udno, da se po?utijo vse slabše tudi fizi?no, saj v pretirani skrbi za otroka nekatere zares povsem pozabijo nase, skoraj ne jedo, ne spijo in no?ejo imeti ve? stikov s tistimi, ki bi jim lahko pomagali. Za otroka se razdajajo in žrtvujejo no? in dan!« ugotavlja psihologinja. Dodaja, da so pomembne tudi fiziološke spremembe v telesu po porodu, ki telo iz?rpajo. Zato je potrebna raznolika prehrana in veliko po?itka, kar pa brez podpore drugih skoraj ni možno.

Najve? težav imajo mamice, ki pozabijo na svoje potrebe, manj pa tiste, ki jim ne uspe vzpostaviti dovolj pristnega odnosa z otrokom. »Materam, ki se preve? navežejo na otroka, sprva zelo godi, da živijo v nekakšni evforiji in transu, da so vsemogo?ne boginje, ki skrbijo za nemo?no in od njih povsem odvisno bitje, in ne opazijo, da pri tem zanemarijo sebe in druge. Svetujemo jim, da poiš?ejo v sebi mo?, da znova poskrbijo tudi za svoje potrebe in stik s partnerjem. Spomnijo naj se, kaj jih je razveseljevalo pred otrokom, sprostijo naj se ob glasbi, telovadijo, gredo k frizerju, na sprehod ali si s partnerjem pripravijo romanti?en ve?er. Tistim, ki so v odnosu z otrokom bolj formalne in morda odtujene, pa svetujemo, da se z otrokom ?imbolj povežejo. Lahko tudi tako, da se z njim uležejo na tla in se skupaj z njim igrajo, plazijo in grgrajo… Velikokrat se jim zdi tak predlog nekaj nemogo?ega, saj bi si umazale nove hla?e ali polomile negovane nohte…« našteva pomisleke teh mamic Pavlovi?-Blatnikova. S?asoma oba tipa mamic pridobita nekaj novih izkušenj z materinstvom, ene ve? odlo?nosti in strukture v odnosih, druge ve? povezanosti in prepuš?anja, in stiske minejo oziroma se omilijo.

Predvsem pa mamicam v stiski nikoli ni dobro svetovati, naj se pomirijo, saj ?lovek v stiski tega nikoli ne zmore sam. Spodbujajo jih, naj bodo s sabo potrpežljive, saj so dovolj dobre matere, ki potrebujejo ?as in se šele u?ijo sožitja z otrokom. Pri tem pa naj prisluhnejo mal?ku, ki jim bo sam povedal in pokazal, kaj potrebuje in sam postavljal meje v odnosu, ki ne sme nikogar dušiti,« pojasni psihologinja Pavlovi?-Blatnikova. 

Zofa svetuje tudi svojcem Na telefon Mama Zofa ne kli?ejo le otro?nice, vse pogosteje na njihove stiske opozarjajo tudi možje, mame in taš?e. Vsi sprašujejo, kako naj jim pomagajo, saj so otro?nice zgradile med njimi visoke zidove in se zanimajo le še za otroke, ki jih preve? iz?rpavajo. Seveda svetujejo tudi njim, predvsem pa jim pojasnijo, da morajo otro?nico spodbujati pri tem, da bo pripravljena sprejeti pomo?, lahko prav na njihovem telefonu. Otro?nicam, ki pa imajo ob?utek, da se v njihov odnos z otrokom preve? vmešavajo taš?e, svetujejo, naj tem jasno povedo, da se zavedajo, da imajo taš?e ve? izkušenj, a si kljub temu želijo odnos z otrokom vzpostaviti na svoj na?in. Taš?e pa jim lahko pri tem pomagajo tako, da mamice vprašajo, kaj želijo, in jim morda skuhajo kosilo ali opravijo kaj podobnega, da bo mamica bolj spo?ita in bo imela ve? ?asa za vzpostavljanje odnosa z dojen?kom.

Avtorica: Anita Vošnjak

Izvirna novica: Dnevnik , 08.08.2013

?lanek je last medija Dnevnik.si   in avtorice