Manj manipulacij pomeni ve? iskrenosti v odnosih
Kadar se znajdemo v okoliš?inah, da ne znamo, ne zmoremo ali ne želimo povedati resnice, lahko posežemo po razli?nih oblikah manipulacije. Manipulacija je tudi dobro sredstvo nadzora in obvladovanja ter jo poznamo iz družinskih in tudi poslovnih krogov.
Kaj je manipulacija
Manipulacije so raznovrstna vedenja, ki so nam kot otrokom pomagala, da smo v psihološkem smislu preživeli. Ker smo bili kot otroci fizi?no in ?ustveno odvisni od svojih staršev in ker se starši niso vedno ljube?e vedli do nas, smo razvili razli?ne "preživetvene strategije", ki jih še danes uporabljamo. Lahko bi tudi rekli, da je manipulacija vsako takšno vedenje, kjer nam ni tako pomemben odnos do druge osebe, temve? je druga oseba bolj sredstvo za dosego našega cilja.
Kako se kaže manipulacija?
Razli?nih oblik manipulacij je zelo veliko, na primer: prikrivanje resnice oziroma laganje, jok, izogibanje, pomirjanje, kazanje lažne podobe navzven, podkupovanje, nerganje, pritoževanje, obtoževanje, pridiganje, grožnje, užaljenost… Bolj kot sam na?in manipulacije je pomemben odgovor na vprašanje, kaj želimo z manipulacijo dose?i. Glede na motiv govorimo o treh strategijah manipulacije: obrambni, napadalni in dobronamerni..
V?asih prepoznamo manipulacijo, ki jo nekdo izvaja nad nami. Kako se v tem primeru pravilno odzvati in postaviti mejo?
Treba je vedeti, da je naša odgovornost in pravica hkrati, da poskrbimo zase. Velikokrat se v odnosih preve? ukvarjamo z drugim in re?emo: on manipulira z mano, ?e bi on ravnal druga?e, potem bi bil odnos druga?en. To je res, vendar moramo vedeti, da je obnašanje drugega njegova izbira in odgovornost. Naša izbira in naša odgovornost pa je, kako se bomo na to odzvali.
Najprej moramo prepoznati, da se nekdo vede do nas na na?in, ki za nas ni sprejemljiv. Tukaj nam lahko pomagajo naši ob?utki, na primer, ?e se po?utimo kot žrtve, ?e nismo zadovoljni, ?e imamo ob?utek, da nas je nekdo izigral, ?e smo jezni. Potem je seveda treba razmisliti, na kakšen na?in bomo drugemu dali povratno informacijo o njegovem vedenju. Vedno smo lahko prijazni, tudi takrat, kadar se z obnašanjem drugega ne strinjamo. Moramo pa biti tudi odlo?en in vztrajati pri meji, ki jo postavimo zato, da se zaš?itimo.
Kaj pa lahko naredimo, kadar prepoznamo, da sami manipuliramo, pa si tega v resnici ne želimo?
Vedeti moramo, da kdaj pa kdaj vsi manipuliramo. In ?e pri sebi prepoznamo kakšno manipulacijo, je to prvi korak. Potem si je smiselno vzeti ?as in raziskati svojo manipulacijo. Dobro vprašanje je, kaj želim z njo dose?i? Potem ko si odgovorim na to vprašanje, si lahko ozavestim: recimo, da res dosežem svoj cilj, na primer, da gre drugi z mano v kino, ker jaz toliko ?asa pritiskam nanj. Kako pa to vpliva na drugega? Kako to vpliva na najin odnos? Ali si to res želim? To so vprašanja, ki pomagajo k ozaveš?enosti in me lahko tudi motivirajo, da svojo manipulacijo nadomestim z bolj ustreznim vedenjem. Zato se je smiselno vprašati, ali obstaja kakšna druga?na oblika vedenja, da dosežem tisto, kar želim. Koristno je tudi, da se pomenim sam s seboj in s tistim ciljem, ki ga želim dose?i z manipulacijo. Na primer, kako pomembno je zdaj zame, da greva v kino skupaj? Ali lahko svojo željo ali cilj za?asno odložim?
Vsi vemo, da je v odnosih treba sklepati kompromise in da je to v?asih izziv za vsakogar izmed nas. Vredno pa se je potruditi, saj manj manipulacij pomeni ve? iskrenosti in odprtosti v odnosih. Ve? odprtosti pa ve? zaupanja in tiste povezanosti, po katerih vsi hrepenimo.
Avtor deluje v Šoli ?ustvene inteligence.
Piše: Boštjan Trtnik
Izvirna novica: Dnevnik ponedeljek, 02.02.2009
Besedilo last avtorjev in Dnevnika.
Dodaj odgovor