Mednarodni teden možganov: Anksiozne motnje je treba zdraviti

Poleg depresije so to najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu, v evropskem prostoru pa naj bi za njimi trpelo 41 milijonov ljudi.

"Po?ite, še bolj po?ite, tako, da bo res bolelo!" je govornica nedavno spodbujala stoglavo ob?instvo v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Poslušalci so po navodilu napenjali gospodinjske elastike okrog svojih zapestij in jih puš?ali, da so se vrnile v prvotno lego.

Ne, ob?instvo ni bilo na nikakršnem te?aju samopoškodovanja, temve? se je u?ilo ene od sprostitvenih tehnik v primeru napada anksioznosti. Minuli teden je namre? v Sloveniji potekal peti mednarodni teden možganov, ki so ga odprla predavanja o anksioznih motnjah. Letos je festival družno organiziralo Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA, Slovenski svet za možgane, ZRC SAZU in Slovenska kinoteka.

Anksiozna motnja
Psihiatrinja Bojana Avguštin, dr. med., je poudarila razliko med anksioznostjo in anksiozno motnjo. Anksioznost ali stanje živ?ne napetosti je ozna?ila kot del normalnega ?ustvovanja, neprijeten ob?utek, anksiozno motnjo pa kot bolezen živ?nega sistema, ki se pojavi, ?e se anksioznost pojavlja bolj pogosto, v daljšem ?asovnem obdobju. "Anksiozna motnja ovira vsakdanje delovanje posameznika, se pojavlja tudi ob odsotnosti realne nevarnosti, posameznik pa je ne more ve? nadzorovati," je povedala Avguštinova. Anksiozne motnje se lahko pojavijo pri ljudeh vseh starosti in prizadenejo oba spola, ?eprav so pri ženskah pogostejše. Poleg depresije so najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu, v evropskem prostoru pa naj bi zaradi njih trpelo 41 milijonov ljudi. K razvoju anksioznih motenj so bolj nagnjeni perfekcionisti, ljudje, ki imajo ve?jo potrebo po odobravanju iz okolice, ljudje, ki slabo prenašajo kritiko in imajo mo?no potrebo po nadzoru, ter tisti, ki zanemarjajo ob?utek, da so pod stresom.

Anksioznost prepoznamo po simptomih na telesni in duševni ravni. Telesni odziv na anksioznost je razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bole?ine v trebuhu, glavobol, slabost, ?ustveni odziv pa se lahko kaže v paniki, tesnobi, strahu, napetosti in razdražljivosti. Ti znaki pogosto posnemajo razli?ne telesne bolezni, zaradi ?esar je bolnik lahko še bolj prestrašen. "Veliko bolnikov ob simptomih anksioznosti poiš?e pomo? na urgenci. Šele ko zdravniki potrdijo, da ne gre za somatsko obolenje, poiš?ejo pomo? psihiatra oziroma psihologa," pravi Avguštinova.

Zdravljenje anksiozne motnje je potrebno, saj v primeru nezdravljenja lahko pomembno vpliva na kakovost bolnikovega življenja, vodi v izogibajo?e vedenje ter mu povzro?a težave v odnosu do soljudi. Na voljo je ve? na?inov zdravljenja, kot so u?enje bolnika o motnji, terapija z zdravili, psihoterapija, metode sproš?anja ali kombinacija navedenih na?inov.

Sprostitvene tehnike
Delovna terapevtka Pika Ribi? in medicinska sestra Ljubica Vouk sta poslušalcem predavanja pokazali nekaj sprostitvenih tehnik ob napadu anksioznosti, med drugim tudi tehniko z gospodinjsko elastiko, opisano zgoraj. Zadajanje bole?ine s pokanjem elastike je ena iz niza tehnik preusmerjanja pozornosti, pri katerih ob pojavu tesnobnih ob?utkov preusmerimo pozornost drugam, v tem primeru na bole?ino. "?e je nekoga na primer strah vožnje z gondolo, naj med vožnjo preusmeri svoje misli o strahu na bole?ino," sta pojasnili predavateljici.

Pozornost lahko preusmerjamo tudi z miselnimi vajami, kot je na primer odštevanje števila 7 od 100, ali pa z mislimi na prijetne spomine in s fantaziranjem. V stresnih trenutkih si lahko pomagamo tudi z dihalnimi vajami ali hitro sprostitveno tehniko, pri kateri globoko vdihnemo skozi nos, zadržimo zrak za približno 10 do 20 sekund in hkrati napnemo mišice vsega telesa, nato pa izdihnemo skozi usta in popustimo napetost v mišicah. "Pomembno je, da vsak najde tehniko, ki mu najbolj ustreza. Izbira bolj umirjene ali bolj dinami?ne tehnike je odvisna od tipa posameznika," sta povedali demonstratorki.

Objavljeno v ?asopisu Dnevnik, v torek, 18. 03. 2008
Tekst: Nina Meden 

?lanek je last avtorice in ?asopisa Dnevnik