Mentalno zdravje kot Pepelka?

»Mentalno zdravje je kot Pepelka, kadar govorimo o zdravju. Nikoli in v nobeni državi ni v središ?u pozornosti, nikoli in nikjer ni v ospredju prora?unov. Pa vendar se slika zadnja leta spreminja,« je zapisal John Bowis lani, ob deseti obletnici društva Ozara..

Mnoge študije so opozorile na pomen mentalnega zdravja in na to, da so prav te, mentalne bolezni, v nekaterih delih sveta najhitreje rasto?e družbeno breme. »Vemo, koliko življenj, karier, upov in želja stanejo posameznike mentalne bolezni. Vemo, koliko milijonov evrov izgubljajo države, ker oboleli posamezniki ne morejo v polni meri sodelovati v državni ekonomiji,« je še zapisal Bowis in nadaljeval: »Pojav, ki se ga moramo najbolj bati in ki ga moramo z vsemi sredstvi uni?iti, se imenuje sramotenje.

Ob 10. oktobru, svetovnem dnevu duševnega zdravja, je predsednik društva Ozara Slovenija mag. Bogdan Dobnik opozoril, da so nekatere duševne motnje (zlasti depresija in anksiozne motnje) v porastu. Mladi doživljajo vse ve? razli?nih stisk in psihosocialnih težav. Zaradi najrazli?nejših pritiskov iz okolja, vse ve?jih pri?akovanj in zahtev družbe, nestabilnih socialnih in gospodarskih razmer, klimatskih sprememb in z njimi povezanih groženj ter negotove prihodnosti je prav vsak posameznik izpostavljen stresu. »Duševno zdravje je še vedno na robu družbenega zanimanja. Ljudje, ki trpijo zaradi duševnih motenj so prepogosto prezrti in pozabljeni. Mnogi od njih nimajo dostojnega življenja, soo?ajo se z najrazli?nejšimi družbenimi predsodki, s pomanjkanjem vpliva nad sprejemanjem odlo?itev o lastnem življenju, pogosto pa so oropani tudi osnovnih državljanskih pravic,« je menil Dobnik. Zato je poudaril, da si v Ozari vseskozi prizadevajo javnosti odkrito spregovoriti o temah, ki so povezane z duševnimi motnjami in duševnim zdravjem: »Teh tem se mnogi izogibajo celo v zasebnih pogovorih, zato so naše dejavnosti usmerjene v destigmatizacijo in detabuizacijo duševnih motenj.« Kot je poudarila strokovna delavka pisarne za svetovanje in vodja enote Ozara Celje Tanja Mla?, je vsakoletni dan odprtih vrat celjskega društva (ki v lokalni skupnosti deluje že osem let), kjer se ?lani predstavijo s prozo in poezijo, namenjen prav temu, detabuizaciji duševnih motenj.

Globalna prednost?

Tudi letošnji slogan – Duševno zdravje naj postane globalna prioriteta – opozarja na potrebe po izboljšanju storitev in dostopnosti služb pomo?i za osebe s težavami v duševnem zdravju. Poseben poudarek je letos namenjen zagovorništvu oseb z dolgotrajnimi težavami v
duševnem zdravju v povezavi z zagotavljanjem enakega dostopa do informacij, do individualne obravnave in do virov, potrebnih za okrevanje. Na oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja posebej poudarili pomen razli?nih, široko dostopnih virov opore, ki ?loveku v stiski pomagajo premostiti krizne situacije. »Pove?uje se tudi število situacij, ki pri ljudeh sprožajo krize in stiske, obenem pa marsikdaj nismo dobro opremljeni za reševanje kriznih situacij. Dobro je, da se v zadnjih letih stigma duševnih težav vendarle zmanjšuje in zato ljudje z manj zadržki kot neko? poiš?ejo oporo in pomo?. Zato se moramo glede na razširjenost težav z duševnim zdravjem odzvati s ponudbo ?im ve? oblik pomo?i, ki bodo ljudem pisane na kožo v trenutni situaciji,« je ob tem poudarila vodja regijske skupine za prepre?evanje samomora in predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Nuša Konec Juri?i?.

Krizni telefon

Tako je izpostavila uporabno vrednost skoraj tridesetletnega široko dostopnega telefonskega svetovanja ljudem v kriznih situacijah. Za tiste, ki v trenutkih dvomov, skrbi in strahov raje ostanejo anonimni, pa bo od novega leta v veljavi nova evropska številka 116 123. Zveza slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomo? v stiski, s sedežem v Celju, danes vklju?uje ve? organizacij, med katerimi sta najve?ji Samarijan in Sopotnik z društvi ZA-TE, Tvoj telefon, ?ri?ek in Klic upanja. »Nova telefonska linija bo za vse državljane odprta 24 ur dnevno, sedem dni na teden, uporabniki pa bodo lahko poljubno dolo?ili ?as in trajanje pogovora s svetovalcem,« je pojasnila Cvijeta Pahljina, predsednica Zveze slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomo? v stiski in ustanoviteljica Klica upanja v Celju. V okviru slovenske zveze deluje približno 500 telefonskih svetovalcev, v letu dni pa zabeležijo približno 45 tiso? klicev v stiski. Med iskalci pomo?i po telefonu je približno 30 odstotkov ljudi, starejših od 50 let, približno 30 odstotkov brezposelnih in 35 odstotkov upokojencev, približno 15 odstotkov odvisnikov ter 4 odstotki samomorilno ogroženih, 45 odstotkov oseb z duševnimi motnjami in približno 18 odstotkov socialno ogroženih. Pogovor traja v povpre?ju 30 minut. Problematika, ki prevladuje v telefonskih svetovalnih pogovorih, se najve?krat nanaša na težave v medosebnih odnosih, psihi?ne motnje, telesne težave, revš?ino in osamljenost. »Naloga svetovalcev je, da klicatelju po najboljših mo?eh ponudijo psihološko oporo ter ga podprejo pri prepoznavanju in reševanju problema,« je še dodala Pahljina.

 

Pomo? z umetnostjo

 

»Sodobna medicina ?edalje bolj spoznava možnosti, ki jo za zdravljenje ponujajo ?lovekove naravne danosti – in ena od teh je gotovo ustvarjalnost. Vzgibi za ustvarjalnost so najve?krat zasidrani v nezavednem, zato je umetnostna terapija zanimiva tudi kot proces, ne samo kot rezultat. U?inkovitost terapije je nelo?ljivo povezana z osebnostnimi profili in subjektivnimi lastnostmi uporabnikov. Po dosedanjih izkušnjah je najbolj uporabna pri posameznikih, ki imajo probleme pri socializaciji in komunikativnosti, ali pri tistih, ki jih bremenijo travmati?ne izkušnje,« je menil mentor ustvarjalcev likovne terapije oziroma umetnostni terapevt iz Psihiatri?ne bolnišnice Vojnik Dalibor Bori Zupan?i?. Umetnostno terapijo vodi že petnajst let, njegova naloga je, da prek likovnih del vzpostavi stik in dialog s posameznikom ter mu tako omogo?i izražanje. »Umetnostna terapija je koristna kot zaposlitvena, sprostitvena, družabna, komunikativna in vzgojna dejavnost, lahko pa se, v bolj rafiniranih problemih, izkaže kot uspešna metoda za diagnostiko. Pomembno je, da posamezniki z umetnostno terapijo nadaljujejo tudi po tem, ko se vrnejo v doma?e okolje. Za številne bolnike je u?inkovita spodbuda v posthospitalnem obdobju,« je povedal Zupan?i? in dodal: »Prav umetnostna terapija oziroma pomo? z umetnostjo, kot so jo poimenovali pri nas, se lahko mnogokrat izkaže kot nadvse primeren most za izražanje prikritosti, ki tarejo ?loveško dušo. Vsekakor pa je, vsaj zame, povsem dovolj, ?e je, namesto mostu, tam le preprosta brv.« Z umetnostjo si lahko pomaga vsakdo – da bi osmišljal notranji svet, bolje spoznal samega sebe, pove?eval samozavest, obvladoval stres in se razbremenil ter skozi ustvarjanje izražal svoje misli, ?ustva in vsakdanje skrbi.

 

Barbara ?erne

Izvirna novica: Dobro jutro, sobota, 18. oktober 2008
?lanek in slika sta last ?asnika Dobro jutro in avtorjev.