Mladostniki in njihovo psihofizi?no zdravlje
Mladost je najbolj opevano življensko obdobje in ko življenjska mo? že zapuš?a ude, nostalgija spet prikrade nasmešek na ustnice, ko se popelje v mladostni ?as.
?as brezskrbnega veselja, norosti, premagovanja izzivov, raziskovanj neznanih podro?ij. Pa tudi spopadanje z realnostjo, s premagovanjem ovir na poti, z odgovornostjo in izbiro na vsakem koraku.
Kako vsakdanji ritem življenja ob?utijo mladi, bo razkrila raziskava pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, ki poteka vsake štiri leta po 43 državah iz Evrope in Amerike, v kateri Slovenija sodeluje tretji? pod okriljem Inštituta za varovanje zdravja RS, katerih izsledke predstavljamo v prispevku. O zdravju in z vedenjem, povezanim z zdravjem, slovenskih 11 -, 13- in 15-letnikov bo jeseni izšla publikacija mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC – Health Behaviour on School Aged Children).
… O TELESNEM IN DUŠEVNEM ZDRAVJU
Nacionalna koordinatorica Helena Jeri?ek Klanš?ek pri Inštitutu za varovanje zdravje (IVZ) je predstavila izsledke raziskave, ki preverja razumevanje sveta, zdravja in vedenja mladih. ?eprav ima 67 % mladostnikov zelo dobro z zdravjem povezano življenje, jo skrbi podatek, da je med njimi kar 10% tistih, ki s svojim življenjem niso zadovoljni in so svoje zdravje ocenili za slabo, saj se vsak dan spopadajo nespe?nostjo, nervozo, s telesnimi bole?inami idr. Skrb vzbujajo? je tudi podatek, da kar 30 % mladostnikov doživlja ob?utke, ki kažejo na depresijo. Ve?ina mladostnikov (80 %) nima težav na ?ustvenem in vedenjskem podro?ju, pa vendar je 20 % takih, ki je zaradi žalosti opustilo njim ljubo dejavnost, predvsem mladostniki brez prijateljev, iz finan?no šibkejših družin, dekleta in starejši mladostniki.
… O GIBANJU IN PREHRANI
Da sta gibanje in pravilna prehrana pomembna za razvoj, posebno v mladosti, ki jo spremljajo silovite spremembe v razvoju, je razumljivo. Pa vendar priporo?ila o dnevnem uživanju sadja izpolnjuje 40 % in zelenjave le 25 % mladih. Tudi podatek, da 66 % mladih izpuš?a prvi jutranji obrok, 31 odstotkov pa sploh nikoli ne zajtrkuje, je zgovoren. V primerjavi z letom 2002, ko je zajtrkovalo le 35 %, in letom 2004 s 37 % vlada optimizem, saj trend raste. Mag. Mateja Gregori? poudarja pomen zdravega prehranjevanja, predvsem zajtrkovanja, saj vpliva na delo v šoli in razpoloženje. Jeseni bodo v šolah in vrtcih oživili tradicionalni slovenski zajtrk, kar bo pomagalo, da postane zajtrk skupen družinski obrok.
Sladkim pija?am in s sladkorjem bogatim živilom se ve?ina mladostnikov ne odpove, le 10 % po njih poseže enkrat tedensko, kar je skladno tudi s smernicami zdravega prehranjevanja. Poseganje po sladki hrani in pija?ah pove?a energijski vnos hrane, kar je veliko tveganje za povišano telesno težo in razvoj debelosti, sladkorno bolezen, bolezni v ustih in na zobeh, za sr?no-žilna obolenja. Znano je, da sladka hrana povzro?a tudi manjše sledenje v šoli in hiperaktivnost. Raziskava je pokazala, da se mladi premalo gibljejo, saj jih le 20 % dosega priporo?ila o dnevni telesni dejavnosti.
Zanimivi so tudi izsledki, da je 13 % mladostnikov na shujševalni dieti; 27 % jih meni, da bi že morali shujšati. Vida Fajdiga Turk je opozorila, da po shujševalnih dietah posegajo v ve?ji meri dekleta in starejši mladostniki, ki za?nejo kriti?no ocenjevati svojo podobo in jo primerjati s sovrstniki ali slavnimi osebnostmi, z idoli. Vendar diete, ki jih narekuje moda, pove?ajo tveganje za pomanjkanje življenjsko pomembnih hranil, kar lahko vodi v slabokrvnost, motnje sr?nega ritma in krvnega obtoka ter k psihi?nim spremembam. Obi?ajno so kratkega zna?aja in vodijo v ponovno pridobitev teže, ki celo preseže vrednosti pred dieto. Da bi mladostniki razumeli pomen zdrave prehrane, je pomembno dobro znanje o zdravem prehranjevanju. Opremiti jih je treba z veš?inami za dobro prepoznavanje koristnih izbir, obenem pa jim zagotoviti možnosti, da imajo, ne glede na socialni status družin, v katerih rastejo mladostniki, vsi tako prehrano, kot dolo?ajo priporo?ila
|
Izsledki raziskave o mladostnikih |
… O TVEGANEM VEDENJU
Najbolj skrb vzbujajo?e vedenje sodi v skupino 15-letnikov, ki kadijo, nekateri tudi redno pijejo alkoholne pija?e, po katerih 12 % mladostnikov redno, vsak teden poseže. Petina jih je bila že vsaj dvakrat pijana. Pretepi, nasilje nad vrstniki so del vedenja pri 12 %. 15-letniki se sre?ujejo še s kajenjem marihuane (25 % jo je že poskusilo), 10% jih je kadilo v mesecu pred anketiranjem, skoraj tretjina jih že ima spolne odnose.
…O KOMUNIKACIJI
87 % mladostnikov se lahko zaupa mami, ta delež pade na 74 % pri razgovoru z o?eti, kar vendarle kaže na zaupanje med otroki in starši. Z njimi se lahko pogovorijo o vseh stvareh, ki jih zanimajo. Pogosta je uporaba telefona in interneta, predvsem pri pogovoru s prijatelji, priljubljena so socialna omrežja, ki jih uporablja 42 % otrok. Na vprašanje, ali jim je vše? v šoli, jih je 64 % odgovorilo pozitivno, drugi so izrazili negativno mnenje.
PRIMERJAVA IZSLEDKOV Z LETOM 2006
?eprav so nekateri podatki skrb vzbujajo?i in kar kli?ejo po rešitvah, pa je nekaj podro?ij, kjer se stvari spreminjajo na bolje. V letu 2010 ve? otrok zajtrkuje, poje ve? zelenjave, pozitivne smernice se kažejo tudi pri vsakodnevnih aktivnostih. Ve? mladostnikov bolje skrbi za svoje zdravje (ve? je umivanja zob) in bolje ocenjujejo splošno zdravstveno stanje. Zmanjšal se je tudi delež mladostnikov z visoko stopnjo tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem.
Pa vendar je treba še veliko narediti na podro?ju telesnega in duševnega zdravja. Na to je opozorila tudi doc. dr. Saška Roškar, saj so sre?a, zadovoljstvo z družino, kakovostni odnosi med vrstniki in dobro po?utje v šoli zelo pomembni za z zdravjem povezano kakovost življenja mladostnikov. Opozorila je, da je skrb za krepitev duševnega zdravja pomembna pri mladostnikih, zato so strategije za reševanje težav, socialne veš?ine, krepitev samopodobe in ozaveš?anje o zdravem na?inu življenja primerna podro?ja za razvoj. Zato so izsledki raziskav tudi pomo? pri organiziranju preventivnih in intervencijskih programov za mlade iz bolj ogroženih skupin. Sem že sodi Model zdrav življenjski slog pri IVZ in To sem jaz, ki ga vodi Zavod za zdravstveno varstvo Celje in ju organizatorji želijo vpeljati tudi v šole. Tudi na podro?ju zdravega prehranjevanja se na ministrstvu pripravljajo ukrepi, s katerimi bi spodbudili bolj zdravo prehranjevanje in omejili trženje nezdravih prehranskih produktov.
Tekst: Katarina Podnar
Izvirna novica: Dnevnik-priloga MOJE ZDRAVJE torek, 30.08.2011
?lanek je last medija Dnevnik.si
Dodaj odgovor