Moj otrok si škoduje. Kako pomagati?

Ko prepoznamo, da se naš otrok samopoškoduje, nas najprej preplavi strah, morda jeza. Za starše je takšno spoznanje velik šok, vprašajo se, kaj so pri vzgoji storili narobe. Kako na pravilen na?in pomagati otroku v stiski?

Zastrašujo? je podatek, koliko otrok se samopoškoduje. Najbolj pogosta oblika škodovanja samemu sebi je rezanje telesa. Kaj storiti, ko opazimo, da je otrok nagnjen k samopoškodovanju, smo vprašali specializantko psihoterapije Lauro Tratnik .

Kako pomagati, ko prepoznamo samopoškodovanje? 

Bodite iskreno odkriti o tem kaj ste opazili ter pokažite svojo zaskrbljenost. Povprašajte otroka ali se kom pogovarja o samopoškodovanju ali ne? Ne pritiskajte nanj, ?e samopoškodovalna dejanja zanika! V tem primeru pustite »vrata odprta« za pogovor: »?e se boš želel pogovoriti o ?emerkoli, sem ti na razpolago!« Eden od na?inov da pridobimo osebno k sodelovanju je »spoštljiva radovednost« skozi preprosta vprašanja pridemo do odprtosti za delitev ob?utkov: »Kje na tvojem telesu se najpogosteje poškoduješ? So dolo?ena razpoloženja sprožilec, da se samopoškoduješ?« Pomembno je ostati kljub umiku samopoškodovanega v stiku z njim in iskati nove priložnosti za povpraševanje sploh ?e vidite da se samopoškodovanje nadaljuje. So?asno spoštujte njegovo zasebnost, razen v primeru, da gre za življenje.

Odkrit pogovor o lastnih izkušnjah kako pomembno je ?ustva sprejemati. S tem širite otrokovo kapaciteto za prepoznavanje ?ustev in ga u?ite uporabiti pozitivne mehanizme obvladovanja ?ustev. Iš?ite priložnost kjer boste lahko otroku pomagali zdržati negativne emocije na na?ine, ki so konstruktivni in zdravi.

Mnogim brez strokovne podpore ne uspe ven iz tega za?aranega kroga. Samopoškodovanje namre? potrebujejo kot sredstvo za nadzorovanje svojih ?ustev in ob?utij. Dokler se ne nau?ijo druge strategije kako ravnati v obremenjujo?ih, zanje neznosnih situacijah in kako ravnati z mo?nimi ob?utji in doživljanji se samopoškodovanju ne bodo odpovedali..

Strategije za samopomo? v kriznih situacijah:

Pomembno je otroka nau?iti veš?in s katerimi si lahko sam pomaga, ko pride do prehude ?ustvene napetosti:

– v roko naj vzame kakšno stvar (igra?o, spominek, nekaj kar ga spomni na prijetne situacije),
– samopomiritev (pogleda naj fotografije njemu varnih oseb, da zapolni ob?utek praznine),
– naj se fokusira na prijetne ob?utke (vonji, temperatura, okus, dotik),
– samodolžnosti (terapevtski dogovor, zastavljeni cilji),
– pokli?e pomo? v stiski (SOS telefon, zaupni prijatelji),
– preusmeritev pozornosti (na dihanje, glasbo, branje, predmete),
– štetje do 10, po?akat 15 min, re?i »NE! STOP«,
– razmisliti in ovrednotiti prednosti in slabosti samopoškodovanja,
– poiskati socialni stik in se izogniti samoti (obisk, sprehod, druženje),
– naj zapiše svoje misli in ob?utke v dnevnik razpoloženja,
– ob?utke poskusiti izraziti z risanjem skozi risbo,
– na kožo naj pritisne kocko ledu (?uti spremembo na koži, a je ne poškoduje),
– elastika okoli zapestja (naj napne in spusti, skele? ob?utek ob tem kože ne poškoduje),
– zmanjševanje skušnjave s tem, da odstrani zanj potencialne ranljive predmete,
– ?ustveno napetost sprostiti z pretepanjem blazine ali boksarsko vre?o,
– športna aktivnost,
– zaposliti roke,
– napiše naj pismo osebi, ki ga je razžalostila, ujezila, prizadela,
– pisanje zgodb ali pesmi.


Zanimiva je tudi ideja metulja: na del telesa, ki ga otrok želi poškodovati nariše metulja. ?e slika zbledi na da bi se posameznik samopoškodoval, pomeni, da je metulj preživel in odletel stran, kar mu daje ob?utek, da je nekaj dosegel. ?e se posameznik poškoduje kjer je narisal metulja ga mora sprati.

Kje poiskati strokovno pomo??

Starši ali otrok se lahko obrnejo po pomo? na šolske svetovalne delavce (pogovor, informiranje, svetovanje), klini?nega psihologa, pedopsihiatra (diagnostika motenj, zdravila), psihoterapevta (skozi pogovor raziskovanje in razumevanje bole?ih izkušenj, ob?utkov in ?ustev, odkrivanje ?ustvenih ovir, ki onemogo?ajo polno življenje) ter razna društva kjer se oseba sre?a z drugimi, ki se soo?ajo s podobnimi težavami.

Soo?anje s samopoškodovanjem je lahko neprijetno tudi za vas. ?e niste prepri?ani kako reagirati, poskusite sploh ne odreagirati. Bolje je namre? ne odreagirati kot odreagirati negativno. Poiš?ite pomo?, pogovorite se z nekom, ki mu zaupate o svojih ob?utkih in reakcijah. Tudi vas bo to, da delite z nekom svojo stisko ohranjalo v ?ustvenem ravnovesju ob soo?anju z samopoškodovanjem. Pomembno je vedeti, da nih?e ne more spremeniti druge osebe! Naša glavna pomo? osebi, ki se samopoškoduje bo zagotavljanje podpore in vzpostavitev iskrenega zaupanja.

Kaj lahko starši storijo kot preventiva, da do samopoškodovanja sploh ne bi prišlo?

Družina je prvi socialni sistem v katerem otrok živi in ki s svojimi zna?ilnostmi vpliva na osebnost otroka v vseh fazah njegovega razvoja. Otrok se v družini nau?i spoprijemanja s stresom in premagovanja ?ustvenih stisk. ?ustvena opora najbližjih mu posreduje spretnosti za obvladovanje napetosti in odpiranje na?inov ugodja in sprostitve. Otrok za?ne spoznavati kako se v njegovi družini ravna s ?ustvi od prvega trenutka življenja v njej. Potrebuje ogromno ?ustveno ugodnih izkušenj ljubezni in varnosti, da bi lahko obvladal vse spremembe ki jim mora biti kos. Mir, zaš?ita, ljubezen, nežnost, ?ustvena podpora. Otrok se ob starševski umirjeni prisotnosti sam u?i kako regulirati na vzburjenje. ?e tega ob starših ni doživljal, ker ga starši niso znali pomiriti, je otrok prepuš?en sebi in okolici, ki lahko iz njega in v njem izzove najrazli?nejše nefunkcionalne odzive. Za razvijanje sposobnosti regulacije ?ustev, kot so na primer jeza, strah, žalost in s tem povezanimi ob?utji otrok nujno potrebuje starše, ki mu pomagajo pri u?enju, kako predelati težke ob?utke, kako se notranje umiriti in kako predelati ?ustvena stanja.

Nekaj smernic vzgoje otroka v izogib samopoškodovanju:

– pogovori z otroci o spoštovanju in vrednosti njihovega telesa,
– u?enje soo?anja z realnostjo in s frustracijami,
– prepoznavanje in poimenovanje ?ustev,
– dovoljenje za vsa ?ustva in njihovo konstruktivno izražanje,
– prakticiranje pozitivnih strategij soo?anja s stresom,
– razvijanje socialnih veš?in..

Avtor: P.L.

Izvirna novica: Ringaraja.net  14.11.2012

?lanek je last medija Ringaraja.net  in avtorja