Na podro?ju psihoterapije vlada kaos, kar lahko koristi le šarlatanom

Podro?je psihoterapije je v Sloveniji že dolgo neregulirano, na kar kaže tudi dejstvo, da se z nazivom psihoterapevta lahko kitijo tudi tisti, ki niso ustrezno usposobljeni, opažajo v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP) in Združenju psihoterapevtov Slovenije (ZPSI).

Odprave takšnih in podobnih težav si želita obe združenji, zato bosta danes podpisali memorandum o sodelovanju, kar pa je šele prvi korak na poti do zakona, ki bi samostojno urejal psihoterapevtsko dejavnost. Pozivi za sprejem zakona niso novi, saj si zanj prizadevajo že vrsto let, ministrstvo za zdravje pa ima že ve? let pripravljen Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Združenji se bosta zato znova zavzeli, da se vnovi? aktivira delovna skupina, ki bo pripravila spremembe in dopolnitve.

Kot je povedala Milena Srpak, predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije, najstarejšega psihoterapevtskega združenja, je “v slovenskem prostoru psihoterapija kot dejavnost prisotna že od konca šestdesetih let”, a se v vsem tem ?asu na podro?ju oblikovanja zakona o psihoterapevtski dejavnosti ni premaknilo skorajda ni?, zato to podro?je ostaja neurejeno še danes. 

Neurejenost podro?ja ustreza zgolj šarlatanom

Kakovostna psihoterapevtska pomo? je v Sloveniji, kljub dokazom o u?inkovitosti, omejena, opozarjajo tako v Združenju psihoterapevtov Slovenije kot Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo. Foto: Reuters

“Pravzaprav mi ni jasno, od kod zaviranje sprejemanja Zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Zakon, ki od leta 2009 ?aka v predalu Ministrstva za zdravje na proceduro, je dovolj dobra osnova, a je potreben popravkov in posodobitve, kar je malo dela v primerjavi z goro ?asa, znanja in energije, ki je bila v njega vložena. Z ministrstva pogosto slišimo, naj se stroka dogovori – zdaj smo se, naše stališ?e je jasno in ?akamo na sogovornika na ministrstvu. Možno pa je, da tak kaos množici šarlatanov zelo ustreza,” je na vprašanje, zakaj podro?je psihoterapevtske dejavnosti že ve? let ?aka na zakonsko ureditev, odgovorila Srpakova.

Obe združenji, kot je razbrati iz sporo?ila za javnost, pa se bosta že pred sprejemom zakona potrudili, da se “psihoterapija uveljavi kot samostojna znanstvena disciplina in neodvisen poklic, da se zaš?iti psihoterapevte in uporabnike psihoterapevtskih storitev ter da se uredijo tudi trenutne razmere na podro?ju psihoterapije”. Poleg tega napovedujejo ustanovitev strokovne zbornice Zveze združenj psihoterapevtov Slovenije in uskladitev registra psihoterapevtov.

Sankcij za škodljivo delo zdaj ni

Kot so opozorili, je psihoterapija izredno zahtevno strokovno delo, ki zahteva veliko znanja in izkušenj, vendar Srpakova opozarja, da se danes z naslovom psihoterapevta lahko kiti kdor koli, saj se je v preteklih letih razmahnilo število lažnih psihoterapevtov. Ker podro?je ni ustrezno zakonsko urejeno, poudarja Srpakova, “žal posledi?no ni niti sankcij za neeti?no in škodljivo delo”, hkrati pa se “psihoterapevtom z ustrezno izobrazbo dela moralna in strokovna škoda, saj se popolnoma neizobražene osebe razglašajo za psihoterapevte in s tem me?ejo slabo lu? na preostale”.

Sicer ZPSI in SKZP s pravilniki o pridobivanju naziva in eti?nim kodeksom edini š?itita tako uporabnike kot strokovnost dela, pravi Srpakova, a dodaja, da prave mo?i brez zakonske podlage nimata.

Mreža tovrstne pomo?i je izjemno šibka, ?akalne dobe ponekod presegajo eno leto, v mnogih krajih v naši državi pa sploh ni dostopna.            Združenji o psihoterapevtski pomo?i

Psihoterapija ve?krat podcenjena

Dodatno težavo, kot izpostavlja Srpakova, predstavlja tudi to, da “izobrazba, ki traja štiri in ve? let, ni priznana, saj v Sloveniji poklic psihoterapevta ne obstaja. To pomeni, da niti tovrstnih delovnih mest ni oziroma se psihoterapevtska izobrazba ne prizna kot dodatno znanje oziroma dodatna specializacija. Tovrstne storitve so slabo pla?ane tudi s strani ZZZS-ja. Še bolj neprimerno pa je, da zavarovalnica pla?a to storitev vsem specialistom psihiatrom in specialistom klini?nim psihologom, ne glede na to, da ima le manjši del teh specialistov kon?ano dodatno izobraževanje iz psihoterapije.”

Hkrati je psihoterapija mnogokrat podcenjena, zato so zdravstveni domovi za?eli kr?iti število ambulantnih ur, kar pa je mo?no pove?alo ?akalne vrste. Na to so opozorili tudi v obeh združenjih: “Mreža tovrstne pomo?i je izjemno šibka, ?akalne dobe ponekod presegajo eno leto, v mnogih krajih v naši državi pa sploh ni dostopna.”

Psihoterapevtom z ustrezno izobrazbo se dela moralna in strokovna škoda, saj se popolnoma neizobražene osebe razglašajo za psihoterapevte in s tem me?ejo slabo lu? na preostale.           Milena Srpak, predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije

Register psihoterapevtov obstaja

Kljub težavam na omenjenem podro?ju, pa register psihoterapevtov
vseeno obstaja. Tako ZPSI kot SKZP namre? na svojih straneh vodita
register ustrezno izobraženih in usposobljenih psihoterapevtov, pravi
Srpakova.

Predsednica ZPSI-ja meni, da bi sprejem zakona prinesel
nujno potrebno zaš?ito tako uporabnikov kot izvajalcev, saj sta obe
skupini trenutno pravno nezaš?iteni. Predvsem pa bi zakon, po mnenju
Srpakove, pomagal ovrednotiti delo. Ravno pravilno ovrednotenje pa bi
spodbudilo “zdravstvene domove in bolnišnice, da svojim izobraženim strokovnjakom dovolijo ve? tovrstnega dela”.

Avtorica: Sabina Jani?ijevi?

Izvirna novica: RTVSLO.si , 15. januar 2016

Prispevek je last medija RTVSLO.si