Na Rakitni pomagajo otrokom, ki so se znašli v stiski
Najve? napotitev na zdravljenje zaradi stisk imajo na Rakitni v drugi polovici šolskega leta. Da pridejo na vrsto trenutno ?aka 135 otrok vseh starosti.Duševne stiske mladostnikov niso ve? redkost, ugotavljajo šolski svetovalni delavci, pedopsihiatri in tisti, ki mladim v duševni stiski pomagajo prek nevladnih organizacij.
Ugotovitve zadnje mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje
iz leta 2014 med enajst, trinajst in petnajstletniki kažejo, da je
ob?utke žalosti in depresivnosti v zadnjem letu doživljalo 23 odstotkov
vseh anketiranih, zaskrbljujo?e pa je tudi to, da je bilo med našimi
petnajstletniki ve? kot petnajst odstotkov takih, ki so v zadnjem letu
pomislili na samomor.
Na Rakitni imajo ?akalne vrste
Da stiske naših otrok še kako naraš?ajo, vedo na Rakitni, v naravnem zdraviliš?u, kjer so se v zadnjih letih preusmerili v programe s podro?ja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Samo letos se je k njim zateklo skoraj štiristo otrok. 135 jih imajo trenutno v ?akalni vrsti.
Najpogosteje prihajajo otroci na razredni in predmetni stopnji, stari od deset do štirinajst let, s ?ustvenimi motnjami kot so depresije, anksioznost, otroci in mladostniki imajo težave z motnjami hranjenja, pogoste so motnje pozornosti.
Kar se petdeset odstotkov teh bolezni razvije do štirinajstegaleta starosti, na Rakitni te otroke poskušajo “okrepiti za življenje,” jim povrniti samopodobo, seveda s pomo?jo terapevtov.
Vse ve?ji pritiski in pri?akovanja
Za?ne se z marcem in kon?a z junijem – takrat imajo najve? povpraševanja, napotitev. Približuje se namre? konec šolskega leta, pritiski so ve?ji, tako za otroke kot njihove starše: “Na za?etku šolskega leta si obi?ajno re?ejo, dajmo štartat pa bomo videli, kako nam bo šlo. Na prehodu iz prve v drugo konferenco pa se starši, u?itelji in otroci obi?ajno za?nejo soo?ati z zmožnostmi in omejitvami otroka, z realnostjo, postanejo bolj dostopni, tako da otroka napotijo k nam,” pojasnjuje psihologinja Nilvesa Faji? Berginc, ki na Rakitni deluje kot družinska terapevtka.
Kakšen starš pa sem?
Na sre?o so starši so vedno bolj osveš?eni, opaža naša sogovornica, ?eprav nekako še vedno velja, da se za pomo? odlo?ijo šele, ko se res zaplete in to v šoli. Šele takrat starši ugotovijo, da bi bilo dobro vklju?iti še koga drugega, razširiti mrežo: “Notranja stiska, sram, krivda, v smislu, kako ustrezen starš sem”, vse to jih ustavlja, da bi že prej poiskali pomo?, pove naša sogovornica.
| Razmere so se zelo spremenile, ?e se primerja dvajset let nazaj, spremenile so se v pri?akovanih, kaj naj bi se izvajalo, kaj naj bi kdo dosegel, spremenila so se pri?akovanja, s tem zahteve in s tem tudi stiske. Nivesa Faji? Berginc, družinska terapevtka na Rakitni. |
Otroci potrebujejo rutino, stalnost
Spremembe življenjskih okoliš?in in tempo življenja, s tem se soo?amo vsi, s tem se spopadajo naši otroci.
Potem so tukaj že zahteve s strani šole, preobsežni šolski program. Nakateri otroci se vsemu temu lahko prilagodijo, drugi pa? ne in stiske so tu: “Tako s strani staršev, ki se ?utijo, da morajo otroku pri šolskem delu pomagat in se pri tem soo?ajo z lastnimi omejitvami in zmožnostmi, kot s strani strokovnih delavcev v šolah, ki jih preobsežni programi ravno tako postavljajo v hudo stisko,” zaradi pri?akovanja s strani staršev, ki težko sprejemajo, da njihov otrok ?esa ne zmore. Kot dodaja Faji? Bergin?eva: “Pritiski so vzajemni – pove?ana pri?akovanja s strani staršev in šole in hkrati pove?ana stiska na obeh straneh.”
V vsakem razredu najmanj dva otroka, ki potrebujeta pomo?
Obi?ajno najprej opazimo otroke, ki imajo motnjo pozornosti, koncentracije, so hiperaktivni. Ti otroci obi?ajno angažirajo ves sistem in tudi dobijo pomo?. Tiste manj aktivne pa se obi?ajno prezre, pove naša sogovornica, psihologinja in doda: “To so otroci, ki se težko vklju?ijo, izrazijo, stvari obi?ajno zadržijo zase. Mi jim pravimo sen?ni otroci, ki pa ravno tako potrebujejo pomo?, pri tem, da se nau?ijo veš?in, kako dvigniti samopodobo”
Na vsako spremembo je treba biti pozoren
Pogovor in pogovor, pove naša sogovornica, za katerega si moramo vzeti ?as, sploh ?e opazimo, da se naš otrok nekoliko druga?e obnaša, se zapira vase, odklanja šolo, prihaja v konflikte s sovrstniki: “V prvi fazi je zelo pomembno, da si starš najde pomo? strokovnjaka, se z njim posvetuje.”
Tudi ko je zadeva aktunejša, ko se otrok zapre vase in no?e sodelovati, se po izkušnjah družinske terapevtke vedno najde kdo, ki otroka pridobi v pogovor: “Ko pridejo k nam, jim zelo olajša to, da vedo, da terapevtsko delo kombiniramo s sprostitvijo, da imamo živali, da imamo športne aktivnosti.”
Avtor: Vanda Levstik
Izvirna novica: Zurnal24.si , 24. junij 2015
Prispevek je last avtorja in medija Zurnal24.si
Dodaj odgovor