Najpogostejši miti o anksioznosti

»Življenje je proces nastajanja, kombinacija stanj, skozi katerem moramo iti. Ko ljudem nekaj ne uspe, si želijo, da bi si lahko sami izbrali stanje in za vedno ostali ujeti v njem. In to je neka vrsta smrti.« Anaïs Nin


V življenju uporabljamo t.i. etikete, s katerimi lažje »urejamo« svet in ga delamo enostavnejšega. Zelo hitro nekoga ozna?imo kot npr. socialnega fobista, pretiranega pani?arja, mu o?itamo, da ga vse preve? skrbi. In zakaj v tem vidim težavo? Ko nam je dodana neka etiketa, se z njo zlahka poistovetimo, ?eprav proti svoji volji. Tako se enostavno res za?nemo tako obnašati in razmišljati kot nekdo, ki ima anksiozno motnjo. Vendar pa lahko s pomo?jo znanja ozavestimo dolo?ene vidike katerekoli etikete. Najbolje je, da za?nemo pri samih mitih, ki se pojavljajo pri anksioznih motnjah.

Najpogostejši miti o anksioznosti in strahu

Pogosto se nam zdi, da o dolo?eni stvari vemo dovolj in ne potrebujemo dodatnega znanja. Le redko pa se zgodi, da se vprašamo, ali je moje znanje pravilno ali pa ga sestavljajo razli?ni miti. Zato si bomo ogledali najpogostejše mite, povezane z anksioznostjo.

Mit št. 1: Težave z anksioznostjo so biološke in dedne
Še ne dolgo nazaj je veljalo, da dednost in biologija igrata glavno vlogo pri razvoju anksioznih motenj. Danes vemo, da naši geni oz. biologija, prispevajo veliko manj k razvoju anskioznosti. Ljudje se ne rodimo z anksiozno motnjo. Zaradi naših genov smo lahko bolj »ranljivi«, ampak to ne pomeni, da bomo zagotovo razvili anksiozno motnjo. V šestdesetih do sedemdesetih odstotkih je anksiozna motnja  povezana z anksioznimi mislimi in ob?utji. Iz tega izhaja pomembno dejstvo, da svoja ob?utja in misli lahko nadzorujemo in nismo determinirani tako kot z geni.

Mit št. 2: intenzivna anksioznost je nenormalna

Res je, da  intenzivna anksioznost  pogosto spremlja anksiozne motnje, vendar pa je ne povzro?a. Vendar pa moramo biti zmožni ob?utiti mo?na ?ustva, med drugim tudi anksioznost in strah. Tako mo?na ?ustva doživljajo celo novorojen?ki. Vsi ob?utimo tako mo?na ?ustva. In v primeru, da jih ne, je to nenormalno. Mo?an strah in anksioznost sta sama sebi namen. Pripravita nas na akcijo, kadar se soo?amo s pravo nevarnostjo. Vendar pa moramo biti pozorni na to, ali doživljamo take reakcije, kadar nam ne grozi nevarnost. Takrat nas intenzivna anksioznost za?ne omejevati pri normalnem življenju.

Mit št. 3: Anksioznost je znak šibkosti
Anksioznost ni znak šibkosti, osebnostnega deficita, slabega karakterja, lenobe, pomanjkanja motivacije,… Vsak se lahko znajde v situaciji, ko ob?uti ?ustveno in psihološko bole?ino. Prepri?anje, da je anksioznost znak šibkosti, temelji na dveh virih. Prvi vir je nagnjenost našega mišljenja, da dela zaklju?ke na podlagi zelo omejenih informacij. Na primer, ko govorimo z drugimi, mislimo, da oni nimajo težav in nikoli ne ob?utijo anksioznosti. In iz tega sledi zaklju?ek, da mora biti z nami nekaj narobe. Drugi vir, ki daje iluzijo, da je anksioznost šibkost, so socialne primerjave. Na svoje življenje gledamo zelo ozko in vidimo samo trpljenje in bole?ino, medtem ko druge dojemamo kot sre?ne, zadovoljne in brezskrbne. Tako postanemo žrtev lastne iluzije in mislimo, da se ne moremo spremeniti.

Mit št. 4: Anksioznost je lahko in mora biti nadzorovana, da lahko živimo vitalno življenje
Izmed vseh mitov je ta najbolj uni?ujo? in temelji na t.i. »kulturi dobrega po?utja«. Sporo?ilo, ki ga ta »kultura« posreduje, se glasi: »?e ho?eš živeti bolje, moraš najprej misliti in ?utiti bolj pozitivno. In ko enkrat za?neš razmišljati in ?utiti bolj pozitivno, se ti življenje samo spremeni na boljše.« To pa vsekakor ni res. Namesto, da bi se spoprijeli z anksioznostjo in bole?ino, se od nje umikamo, zato se pojavlja vedno znova in znova.
Vsak od teh mitov nas drži »ujete v anksioznosti« in nam prepre?uje, da bi lahko živeli svoje življenje. Miti so kot pajkova mreža. Ko se ujameš vanje, je naša naravna reakcija, da se bojujemo z njimi, zato da bi se jih rešili. In bolj kot se bojujemo, bolj postajamo ujeti vanje. In tako se nadaljuje.

?lanek povzet po:
Forsyth, John P. in Eifert, Georg H. (ur.) (2007). Myths about anxiety and its disorder. V: L. Forsyth, John P. in Eifert, Georg H. (ur.), The mindfulness and acceptace workbook for anxiety (str. 57-66). New Harbinger Publications, Inc.

Avtor: Nina Luskovec, študentka psihologije

?lanek je last avtorja.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja