Naravno nad depresijo: Za dežjem vedno posije sonce

Živimo v svetu, ki nas sili v to, da živimo v popolnem neskladju z naravo.Zanemarjamo dejstvo, da je telo narejeno tako, da se lahko, ?e mu le nudimo vse, kar potrebuje, pozdravi samo. Precej bolezni, s katerimi se prej ali slej sre?amo na poti življenja, razumemo kot samoumevne, kot nekaj, kar nas pa? mora doleteti. Pa temu seveda ni tako. Mnoge raziskave so pokazale, da naj bi ljudje živeli tudi do 110 let, vemo pa, da toliko sve?k do?aka le malokdo na Zemlji. Tudi prepri?anje, da telo za?ne pešati po tridesetem, je precej zmotno, saj naj bi se to za?elo dogajati šele okoli 80. leta starosti.

Photos.com

Pa pustimo tokrat bolezni, ki najprej napadejo naše fizi?no telo, ob strani, in se raje lotimo ene izmed tistih, ki vse pogosteje napada našo psiho. Med duševnimi motnjami je najpogostejša tako imenovana depresivna motnja, ali po doma?e kar depresija. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja za depresivno motnjo vsaj enkrat v življenju zboli vsaj šestina prebivalcev, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami. Kje se torej skrivajo vzroki za tako razširjenost depresije in kako zopet spoznati, da svet le ni tako ?rn, kot se morda zdi, pa bomo skušali ugotoviti v naslednjih vrsticah..

S tabletami ne pridemo dale?

Depresivna motnja ni zgolj to, da kdaj pa kdaj ne vidite izhoda iz vsakodnevnega stresa, saj se nemo?no lahko po?uti vsakdo izmed nas in s tem ni popolnoma ni? narobe. O depresiji govorimo takrat, ko se ti ob?utki nemo?i, brezvoljnosti, obupanosti in osamljenosti ne želijo posloviti in nas iz dneva v dan držijo v svojem objemu. Znaki depresivne motnje zajemajo žalost, izgubo zanimanja za stvari, ki so nas veselile, spremembe telesne teže, pomanjkanje energije, nespe?nost ali pretirano zaspanost, obup. Po statistikah sode? je depresija bolj pogosta pri ženskah, najpogosteje pa se pojavi med 15. in 30. letom starosti. Medicina zagovarja, da je depresija posledica kemi?nega neravnovesja v možganih, ki ga je mo? odpraviti z jemanjem zdravil, antidepresivov. Obstaja kar nekaj razli?nih vrst antidepresivov, ki vsak nekoliko druga?e vpliva na kemijo možganov. Vsak izmed njih pove?a število dolo?enega živ?nega prenašalca v dolo?enem delu možganov. Zato lahko nekateri antidepresivi pri nekaterih ljudeh sprožijo želene reakcije, pri drugih pa ne. Da pa je zmeda še ve?ja, so raziskave o u?inkovitosti antidepresivov tudi pokazale, da se je simptomov popolnoma znebilo manj kot 50 odstotkov tistih, ki so se odlo?ili za tovrstno zdravljenje. Še preden se torej strinjate s priporo?ili mož v belem, razmislite, kaj lahko sami storite, da boste pregnali ?rne misli in svoje telo obvarovali pred nepotrebno kemijo, ki lahko s seboj prinese tudi številne neprijetne stranske u?inke, kot so slabost, nemir, omoti?nost, potenje, drisko in glavobole.

Blagodejnost redne telesne vadbe

V boju z depresijo boste najlaže zmagali z redno telesno vadbo, za katero že ve?ina ve, da v telesu sproš?a endorfine, bolj splošno znane kot hormone ‘sre?e’. Vadba se je kot zmagovalka izkazala tudi v študiji, v kateri so primerjali njene u?inke s tistimi, ki jih imajo antidepresivi, pri ljudeh z diagnozo depresivne motnje. Rezultati raziskave so bili objavljeni v reviji Psychosomatic Medicine. Udeležence v raziskavi so razdelili v 4 skupine, od katerih je ena redno jemala antidepresive, druga je trikrat na teden vadila pod strokovnim vodstvom, tretja je vadila doma, ?etrta pa je bila kontrolna skupina, ki je jemala placebo. Po 16. tednih so rezultati pokazali, da 47 odst. ljudi iz prve, 45 odst. iz druge in 40 odst. iz tretje skupine ve? nima indicev za diagnozo depresivne motnje. Številke se sicer med seboj res nekoliko razlikujejo, vendar ne dovolj, da bi bilo to statisti?no gledano pomembno. Rezultati torej jasno povedo, da naše telo ne potrebuje zdravil, da bi se spravilo v red. Potrebuje le dobronamerno ‘brco v zadnjo plat’, ki mu bo dala pravšnjo mero motivacije za telesno aktivnost. 

Pomen zdrave, naravne prehrane

Poleg gibanja je pri prepre?evanju depresije pomembna tudi pravilna, ?imbolj naravna prehrana. Predvsem moramo biti pozorni na vnos rafiniranega sladkorja, soli in ostalih ‘umetnih’ sestavin današnje hrane, saj dokazano rušijo biokemi?no ravnovesje v telesu. Pretirane koli?ine teh snovi v krvi povzro?ajo razdražljivost, zmedenost, agresijo, nihanje razpoloženja, utrujenost, poleg tega pa tudi privabljajo ?rne misli. V svojo prehrano torej vklju?ite predvsem dovolj svežega sadja, ki dokazano deluje kot antidepresiv, saj vsebuje aminokislino tryptophan, ki možganom pomaga pri produkciji serotonina, katerega nizka raven je po besedah zdravnikov krivec za nastanek depresije. Seveda ne pozabite tudi na surovo, zeleno listnato zelenjavo, ki vas bo napolnila s potrebnimi minerali.

Koristi pozitivnega razmišljanja

Poleg telesne aktivnosti in zdrave prehrane pa velja nekaj pozornosti nameniti tudi pozitivnemu razmišljanju. Že res, da je pri depresivni motnji pa? tako, da ?lovek ne vidi kaj dosti svetlega, pozitivnega in lepega, a vendar se je potrebno zavestno potruditi in v vsakdanu iskati lepe trenutke. Verjetno bo od vseh treh naravnih na?inov premagovanja depresije ta najtežji, zato si ga je morda dobro prihraniti za konec, oziroma za obdobje, v katerem boste z redno telesno aktivnostjo in zdravo prehrano že precej storili za izhod iz nastale situacije. ?e se vas torej loteva depresija, poskušajte najprej ponovno najti stik s samim seboj, prisluhnite svojemu telesu in mu ponudite tisto, kar zares potrebuje. Poiš?ite pomo?, vendar ne take, ki vas bo takoj zasula s tabletami, ampak tako, ki vam bo pomagala v sebi zopet najti ravnovesje.

Avtor: Teja Fidler Makoter

Izvirna novica: ekomagazin.si ,  21.3.2012

?lanek je last medija ekomagazin.si in avtorice