»Nih?e ni videl mojih težav …«

Osebna zgodba o tem, zakaj nekateri mladostniki samopoškodovalno vedenje izberejo kot strategijo preživetja.

Manja je krasno dekle, z zvedavimi, iskre?imi se o?mi, ki v skrivnostnih, zelenkasto obarvanih šarenicah razkrivajo kipe?o iskrivost 20-letnice, prikupne, prijetne za pogovor, izobražene, odlo?ne. Odlo?ene, da prisluhne življenju, prepri?ane v njegovo bogastvo, ki se ne skriva v denarju. Zato je težko verjeti, kakšno kalvarijo je prestala kot najstnica, še teže slišati, da se je življenju že poskušala celo odpovedati.

Za?elo se je v osnovni šoli, pripoveduje, raslo in se kopi?ilo v odnosu sošolcev, vrstnikov do nje, v opazkah in žalitvah, ki jim ni bilo videti konca. Ko je iskala rešitev iz stiske, v katero so jo pahnili z omalovaževanjem njene pojave in uni?evanjem njene samopodobe, je dobila številne, a ne prave odgovore.

Na spletu so jo zasule medijsko izkrivljene podobe vše?nih, izumetni?eno upodobljenih mladenk, ki naj bi bile »idealne«. Je kaj nenavadnega, ?e Manja danes pravi, da si je kot otrok zgolj želela izpolniti standarde družbe – in pri tem klonila, psihi?no, fizi?no, zdravstveno?

Želi si strokovne pomo?i

Ni je strah ali sram govoriti o tem, kar je prestala – nasprotno, takšen pogovor ji prinese olajšanje. Zato tudi danes, ko se ji ni treba ve? iz dneva v dan spopadati z željo, da bi se poškodovala, z namenom, da bi si, ?eprav s povzro?anjem bole?ine in odtegovanjem hrane, izoblikovala zunanjo podobo po merilih, ki ugajajo okolici – še vedno pa se ob vsakem pogledu v ogledalo spomni na vse to – ve, da njena izkušnja še ni dobila pravega epiloga.

Želi si strokovne pomo?i, poglobljenega pogovora, ki ji bo pomagal najti notranji mir in poiskati voljo in mo? za polno življenje, ki je pred njo. Na fakulteti, v zasebnem življenju, v uresni?evanju vedno novih osebnih izzivov, »kajti sem borka, zato se ne bom predala, ampak se bom trudila za osebni uspeh in osebnostno rast. Preprosto si želim postati boljši ?lovek. In jasno se zavedam, da te tisto, kar te ne ubije, okrepi. Vem, da sem dosegla velikanski napredek, vendar se zavedam, da moram razrešiti stvari, ki so ostale zakoreninjene v meni in mi ne dovolijo iti naprej ter enkrat za vselej pustiti to hudo izkušnjo za seboj.«

Štiri leta, ko se je borila s svojo psiho in fizisom, ko je hotela premagati krivice, ki so se ji dogajale, in zmagati v udejanjanju tedaj edinega ideala – postati vitka kot shujšane manekenke, ki se sprehajajo po modnih brveh – se je vrtela v za?aranem krogu. Psihi?no bole?ino je hotela, vedno znova, zmanjšati s fizi?no bole?ino, skrila se je v toaletne prostore, se rezala po rokah in nogah, po vsakem obroku izbruhala hrano …

»Vsaki? mi je odleglo – za nekaj minut. Toda bole?ina ni in ni hotela izginiti, samopoškodovalno vedenje pa je preraslo v nekaj nepogrešljivega, v uni?evalno odvisnost, ki sem se je nato sicer otresla, ne morem pa je izbrisati iz svojega življenja. Do zdaj mi to še ni uspelo, verjamem pa, da mi bo,« je optimisti?na Manja, ki o tej svoji tegobi doslej ni mogla spregovoriti; lažje je bilo, ?e jo je potla?ila v sebi in šla naprej, z vse prej kot lahko popotnico, ki bi se je zdaj rada otresla.«

Skrita težava Samopoškodovanje je namerno poškodovanje lastnega telesa, ki ni posledica nesre?e in je pravzaprav odraz globlje stiske. Posameznik ali posameznica, ki se samopoškoduje, svoje rane obi?ajno skrbno skriva, zaradi ?esar lahko takšno ravnanje dolgo ostane neopaženo s strani okolice. To je problem zato, ker je z odkritim pogovorom, skupaj s poznavanjem in predvsem razumevanjem samopoškodovalnega vedenja, tej osebi mo? pomagati pri iskanju vzroka in drugih, boljših na?inov spopadanja s stisko ter spoprijemanja s težavami. Ker je samopoškodovanje še posebej izrazit problem med mladimi, so se ?lani projekta V odsevu , ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije, ob svetovnem dnevu osveš?anja o samopoškodovanju odlo?ili poskusiti spodbuditi pogovor in ?imbolj razširiti vedenje o tej problematiki. S tem namenom so razpisali tudi literarni nate?aj z naslovom Ko bole?ina boli manj, namenjen slovenskim srednješolcem. Sodelujo?i so se preizkusili tako v poeziji, kot v prozi, nekaj njihovih stvaritev objavljamo tudi na naši spletni strani. Zmagovalno besedilo nate?aja preberite tukaj. Nekaj drugih izstopajo?ih del udeležencev nate?aja najdete tukaj.

 Najboljši in edini recept: ?as

»Danes mi je jasno, da sploh ni pomembno, ali imaš štirideset ali sto kilogramov, kajti ?e nisi zadovoljen sam s seboj, ti ne bo mogel pomagati noben psiholog ali psihiater,« pravi, ko se spominja, kako se je odrekla obiskovanju psihiatra ali kako dodatno obremenilno je nanjo delovalo bivanje v Sti?ni, kjer naj bi jo usmerili v zdravo življenje.

Toda tam so mladi, ki so se spopadali z bulimijo, hrano dajali tistim, ki bi morali shujšati, ali pa jo skrivali v rokave, žepe, nogavice, se po vsakem obroku zatekali v toaletne prostore in bruhali … »Nih?e ni videl mojih težav. Nasprotno, sporo?ilo, da moram živeti bolj zdravo, sem takrat razumela tako, da sem vse pretentala in dosegla, da sem se lahko vrnila domov, nato pa sem nadaljevala s starim na?inom ‘reševanja’ težav, prvi mesec shujšala za deset kilogramov in našla novo obsesijo: fitnes. Tam sem bila spet brez nadzora, vadila po štiri ali pet ur na dan, ni? jedla, se nekajkrat skoraj onesvestila,« pripoveduje.

Pri osemnajstih se je ta kalvarija kon?ala. Pomagala ji je mama, pomagala si je sama, pomagal ji je fant. Pomagal ji je ob?utek, da je ljubljena, v pomo? ji je bilo zavedanje, da zmore najti notranje zadovoljstvo in voljo do polnega, lepega življenja.

Predvsem pa je, kot pravi, »za psihi?ne težave, ki so resni?no nekaj najhujšega, kar lahko doleti ?loveka, najboljši in tako reko? edini recept – ?as. Za osebno rast, ki ti pomaga poiskati notranjo mo? in zadovoljstvo. Dokler se to ne zgodi, si ujetnik lastnega telesa in ob?utij, ki te razžirajo od znotraj. In zdaj ho?em to poglavje svojega življenja res kon?ati – da bom lahko za?ela normalno živeti.«

Avtor: Diana Zajec

Foto: Reuters

Izvirna novica: Delo.si , 16. marec 2015

Prispevek je last avtorja in medija Delo.si