Nose?nost in materinstvo: vzrok za depresijo?

Nose?nost in rojstvo dojen?ka sta med najve?jimi spremembami v življenju ženske. ?eprav naj bi bilo to obdobje sre?no, pa je lahko tudi vzrok za nastanek depresije.

Zakaj lahko pride do nastanka depresije med nose?nostjo in materinstvom, smo se pogovarjali z edukantko psihoterapije Lauro Tratnik. Razložila nam je, zakaj lahko pride do depresije med nose?nostjo, materinstvom in kakšni so njeni znaki.

Je lahko nose?nost vzrok za depresijo? 

Da, nose?nost je lahko eden od vzrokov, ki pove?a tveganje za nastanek depresije. Ženske smo podvržene depresiji dvakrat pogosteje kot moški. Depresija se povezuje tudi s hormonskimi in biološkimi spremembami v razli?nih življenjskih obdobjih ženske, z nose?nostjo in porodom ter tudi z menopavzo.

Zakaj pride do depresije v nose?nosti?

Nose?nost in rojstvo novorojen?ka sta eni najve?jih sprememb v življenju ženske. Spreminja se telo, samopodoba, soo?enje z vlogo matere, spremeni se neodvisnost, pogosto se spremeni doživljanje spolnosti, skrbi vezane na poklicno uspešnost in ekonomsko situacijo družine. Skozi vse te spremembe se dogajajo vzporedne spremembe tudi na hormonskem in biokemi?nem podro?ju. Raziskave kažejo, da za depresijo v nose?nosti trpi 10 do15 odstotkov nose?nic.

Dejavniki tveganja za depresijo v nose?nosti so lahko tudi neželena nose?nost, nizka starost nose?nice, pomanjkanje podpore v družinskem krogu, socialna izoliranost nose?nice, depresija v družini, partnerska nesoglasja, ve?je število otrok doma.

Kakšne znake ima nose?nica, ?e je depresivna?

Znaki, ki lahko nakazujejo depresijo in na katere naj bo nose?nica pozorna so: pove?ana utrujenost, motnje spanja, motnje hranjenja (prenajedanje ali neješ?ost), izguba interesa za dejavnosti, ki so jo prej zanimale in jih je po?ela z veseljem, pojavljanje ob?utka osamljenosti in zapuš?enosti ter jokavost. Pogosto se pojavljajo tudi ob?utki krivde in nesposobnosti. Pozorne naj bodo tudi na pojav nenadnih strahov, ob?utek nemira in kompulzivna vedenja (npr. stalno umivanje rok).

Pri nose?nici z depresijo obstaja ve?ja verjetnost, da ne bo ustrezno skrbela zase, pojavijo se lahko tudi samomorilne misli, zloraba droge, alkohola. Pove?a se tveganje za prezgodnji porod in slabši razvoj otroka. Tveganje za nastanek poporodne depresije je pri nose?nicah z depresijo trikrat ve?je.

Priprava na materinstvo

Nose?nost, porod in materinstvo je lahko zelo stresno. Kaj naj stori ženska, ki se v teh obdobjih po?uti žalostno, jo je strah prihodnosti, morda meni, da ne bo znala in zmogla vzgajati, biti mati in žena?

Ženske, ki se prvi? soo?ajo z vlogo matere so pogosto negotove vase, sprašujejo se ali se bodo v novi vlogi znašle, bodo dovolj dobre matere. Zelo pomembno je, da o svoji stiski spregovori, da se je ne sramuje, da je ne skriva pred bližnjimi. Pokazati svojo ranljivost in poiskati ustrezno pomo? je znak zrelosti in odgovornosti, tako do sebe, kot do novorojen?ka.

Ko stiska še ni prehuda naj, nose?nica ali mlada mamica, poiš?e podporo v obliki svetovanja prek telefona, spletnih forumov, skupine za samopomo?.

Kadar gre za ve?jo stisko, priporo?am obisk psihoterapevta. Skupaj bosta skozi pogovor ustvarila varen prostor kjer bodo vsi neželeni ob?utki, stiske in strahovi dobili druga?en okvir. V terapevtskem procesu se dogaja prepoznavanje lastnih vzorcev mišljenja, ?ustvovanja in vedenja. Pogosto se pokaže, da naše stiske segajo dale? nazaj v naše otroštvo. Psihoterapija nas postopoma razbremeni bremena preteklosti, pomaga nam sprejeti sedanjost in nas okrepi za soo?anje z novimi življenjskimi izzivi, ki nas ?akajo v prihodnosti.

Avtor:Helena Mlakar

Izvirna novica: Ringaraja.net  22.10.2010

?lanek je last medija Ringaraja.net  in avtorice