Obisk na domu prepre?i marsikatero ponovno hospitalizacijo
Ekipa strokovnjakov Psihiatri?ne bolnišnice Idrija se že šesto leto vsak dan odpravlja na domove bolnikov s težjimi oblikami duševnih bolezni. Zaradi stalnega spremljanja in obiskov na domu težave in zaplete bolnikov rešujejo pravo?asno, zato ti redkeje potrebujejo bolnišni?no zdravljenje.
»Za?etki zdravljenja moje bolezni so bili težki, vsake dve leti ali še pogosteje sem se po strokovno pomo? zatekla v Psihiatri?no bolnišnico Idrija. Prva leta sem imela odpor do jemanja zdravil in težko sem se sprijaznila z dejstvom, da imam težave v duševnem zdravju, saj sem bila takrat še zelo mlada,« je za?ela pripoved bolnica, ki svojega polnega imena ne želi deliti z javnostjo. Ko se je vra?ala z zdravljenja v psihiatri?ni bolnišnici, se je nekaj ?asa še držala napotkov zdravnikov, obiskovale so jo socialne delavke iz centra za socialno delo, ob?asno je zahajala v dnevni center društva Vezi. A po nekaj ?asa je vedno znova za?ela opuš?ati terapijo, nehala je skrbeti zase in se znova znašla v bolnišnici. »Bila sem v za?aranem krogu, iz katerega v?asih nisem videla izhoda. Biti ozna?en kot duševni bolnik ni malenkost, ker ti spremeni vsak del?ek življenja in odnose z ljudmi. Tudi s svojimi bližnjimi, svojci, sosedi in prijatelji,« pripoveduje.
S pomo?jo socialne delavke iz društva Vezi je pozneje za?ela ubirati nove korake k samostojnejšemu življenju, medtem pa je dobila tudi priložnost, da jo terenska ekipa strokovnjakov iz Psihiatri?ne bolnišnice Idrija obiskuje v njenem doma?em okolju. Najve?krat se z dvema ?lanicama ekipe dobi kar v dnevnem centru društva Vezi v Štorjah pri Sežani. Tja se pripelje z avtobusom, že prej pa doma zapiše, kaj vse je v tem ?asu, ko se niso videle, dosegla in kakšni so njeni na?rti. Sre?anja se zelo veseli, pravi in dodaja, da je lahko podpora dobrega prijatelja pri reševanju duševnih težav zelo dobrodošla, a da v?asih potrebujemo ve? kot samo to. Potrebujemo realno oceno razmer.
Lani je ekipa opravila blizu 800 obiskov na domu
Naša sogovornica je ena od 110 pacientov, ki jih ta trenutek obiskuje terenska ekipa idrijske psihiatri?ne bolnišnice v okviru programa psihiatri?nega zdravljenja v skupnosti. Vsak dan prihajajo tja, kjer imajo težave svoj vir. Od leta 2008 so tako spremljali 191 bolnikov, lani so se denimo na njihove domove odpravili blizu 800-krat. Najve? pacientov imajo na Obali in v Novi Gorici. »V program vklju?ujemo paciente, ki imajo težji, kroni?ni potek bolezni in se tudi dvakrat ali trikrat na leto vra?ajo v bolnišnico. Gre za skupino ljudi, ki se zaradi bolezni slabše znajdejo v svojem življenjskem okolju. Pogosto imajo ve? težav, dvojno diagnozo, združeno tudi s kakšno odvisnostjo,« pravi predstojnik Psihiatri?ne bolnišnice Idrija mag. Marko Pišljar. Dodaja, da skupnostno psihiatri?no zdravljenje predstavlja dodatno obliko pomo?i v bolnikovem doma?em okolju, ko se kon?a zdravljenje v bolnišnici. Dopolnjuje delo zdravnikov v psihiatri?ni bolnišnici in delo bolnikovega osebnega psihiatra. Z ohranjanjem stika z bolnikom tudi po tem, ko zapusti bolnišnico, lažje obvladujejo njegovo bolezen, poskušajo prepre?evati njegove morebitne samomorilne misli, finan?ne, socialne ali zdravstvene zlome ter ne nazadnje z znanjem in informacijami pomagajo njegovi celotni družini. Povezujejo se z drugimi službami v skupnosti in zanj iš?ejo najboljše rešitve. Skozi obiske na domu ga spremljajo leto dni in ga v tem ?asu poskušajo spodbuditi k samostojnosti, skrbi zase in pravo?asnemu reševanju težav.
Hospitalizacije zmanjšali za 5,5-krat
V idrijski psihiatri?ni bolnišnici po petih letih izvajanja programa ugotavljajo, da ta brez dvoma pripomore k temu, da se pacienti, ki trpijo za katero od kroni?nih oblik duševne bolezni, redkeje vra?ajo na zdravljenje v bolnišnico. ?e pa se že vrnejo, je njihov ?as zdravljenja bistveno krajši. Analiza podatkov zadnjih petih let, ki jo je opravila bolnišnica, je namre? pokazala, da se je število hospitalizacij na posameznega pacienta, vklju?enega v program, zmanjšalo za 5,5-krat, število trajanja hospitalizacij pa kar za 9,6-krat.
V ekipi, ki vsak dan odhaja na teren, je sedem strokovnjakov z ve?letnimi izkušnjami na podro?ju psihiatrije. »V skupini smo psihiatrinja, delovni terapevt, diplomirani medicinski sestri, socialna delavka in klini?ni psihologinji,« našteje zdravnica psihiatrinja Katalin Tubi?. V program vklju?ijo tiste svoje bolnike s kroni?nimi oblikami bolezni in težjimi težavami, ki na zdravljenje pristanejo, vse ve? pobud za vklju?itev pa dobivajo od lokalnih socialnih in zdravstvenih služb, pa tudi od svojcev. Ekipo vodi psihologinja mag. Klavdija Širaj Mažgon, ki je tista, ki bolnika po navadi spozna že v bolnišnici, nato pa ga kmalu po odpustu obiš?e doma in presodi, kako pogoste obiske potrebuje. K nekaterim nato njeni sodelavci prihajajo pogosteje, k enim enkrat na dva tedna, k drugim enkrat na mesec. Spremljajo njegovo zdravljenje, svetujejo družini, u?ijo ga delovnih in socialnih veš?in. »Naš cilj je, da bolnik redno jemlje zdravila, da hodi na kontrolne preglede in se vklju?uje v dejavnosti, ki mu zapolnijo dan. V mestih je to lažje, na podeželju pa pogosto nimajo na voljo veliko aktivnosti,« pripoveduje Tubi?eva.
Alarm sprožijo, ko vidijo, da se bolniku stanje poslabša, ?e ne hodi na kontrole k zdravniku, ?e omenja samomorilne misli ali ?e odklanja pomo?. Tedaj ga obiskujejo pogosteje in le ?e vendarle ne gre druga?e, se znova dogovorijo za zdravljenje v bolnišnici. »Veliko hospitalizacij brez privolitve rešimo tako, vedno pa žal ne gre,« pravi Širaj-Mažgonova. Zdravnica psihiatrinja med težavami izpostavi najve?jo: »Ljudje nimajo dela in živijo na robu preživetja. Naši pacienti živijo pod pragom revš?ine, državni transferji so omejeni, socialna zakonodaja jih je še zaostrila. Moje osebno mnenje in mnenje ekipe je, da delo krepi. A žal sistema spodbujanja zaposlovanja teh ljudi ni,« pravi Tubi?eva. ?
Primer dobre prakse, ki je združil razli?ne službe
V Psihiatri?ni bolnici Idrija takšno obliko dela izpostavljajo kot izjemen primer dobre prakse. Predvsem zato, ker jim je uspelo vzpostaviti dobro sodelovanje s patronažnimi službami, osebnimi zdravniki, centri za socialno delo, nevladnimi organizacijami in ambulantnimi psihiatri. Njihov program je kot izjemen primer dobre prakse ocenila tudi mednarodna akreditacijska komisija. »Zelo smo ponosni na to, da nam je uspelo vzpostaviti zelo dobro sodelovanje z vsemi terenskimi službami in skupaj pripomoremo k boljši psihosocialni rehabilitaciji doma ter prepre?ujemo hospitalizacije. Dosegli smo tudi to, da razli?ne službe med seboj sodelujemo in dela ne podvajamo,« pravi Tubi?eva.
|
Približevanje uporabnikom Psihiatri?na bolnišnica Idrija zajema široko obmo?je južne in severne Primorske ter zahodnega dela Notranjske z ve? kot 308.000 prebivalci. Svojim pacientom se poleg terenskega dela približuje tudi s psihiatri?nimi ambulantami v Postojni, Izoli in Logatcu ter mrežo ambulant za klini?no psihologijo v Postojni, Kopru, Logatcu in Spodnji Idriji. Ve? informacij o Psihiatri?ni bolnišnici Idrija najdete na spletni strani www.pb-idrija.si . |
|
Zelo smo ponosni na to, da nam je uspelo vzpostaviti zelo dobro sodelovanje z vsemi terenskimi službami in skupaj pripomoremo k boljši psihosocialni rehabilitaciji pacienta doma ter prepre?ujemo hospitalizacije. Dosegli smo tudi to, da razli?ne službe med seboj sodelujemo in dela ne podvajamo. |
Vir / Avtorica: Nataša Bucik Ozebek
(Foto: Luka Cjuha)
Izvirna novica: Dnevnik , 27.6.2013
?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice
Dodaj odgovor