Obrazi prihodnosti : Duševno zdravje mladih ni ni? manj pomembno od fizi?nega

Anketa, opravljena med 133 gimnazijci, je pokazala, da so se mnogi med njimi sre?ali z eno od oblik duševne stiske in da se zavedajo, da je to vse pogostejši problem..

Duševne stiske so resen problem današnje družbe. Glede na to, da so to težave, ki prizadenejo vedno ve? mladih, je pomembno, da se mladi zavedajo, da v svojih stiskah niso sami in da imajo nekoga, ki mu lahko zaupajo. Družbo je treba ozavestiti in ji predstaviti problem ter pojme, povezane z njim. Osebam z duševnimi stiskami je treba pomagati, ne pa jih obsojati in stigmatizirati. Z izrazom duševna oz. psihi?na motnja opisujemo bolezni, za katere so zna?ilne razli?ne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, ?ustvovanja, zaznavanja in vedenja. Zaradi teh simptomov ?lovek v družbi slabše deluje in manj u?inkovito rešuje vsakodnevne težave. Pogosto pozabimo, da je naše duševno zdravje prav tako pomembno kot fizi?no. Ko se za?ne rušiti eno, se poruši še drugo.

Ker smo želeli izvedeti, kaj o tem menijo mladi, smo med u?enci naše šole izvedli anketo. V raziskavi je sodelovalo 133 dijakov od 1. do 3. letnika. 97 odstotkov dijakov je na vprašanje, ali se zadnja leta vedno ve? mladih spoprijema z duševnimi stiskami, odgovorilo z da. Kar 44 odstotkov dijakov (58 anketirancev) pa trenutno tudi doživlja takšno ali druga?no obliko duševne stiske. (graf 2)

Ko smo te dijake prosili, naj ocenijo intenziteto svojih težav, jih je ve?ina na lestvici od 1 do 5 ocenila, da so njihove stiske zmerne, saj so obkrožili 3.

Pri vprašanju, katero izmed naštetih stisk trenutno doživljajo (graf 1), so najve?krat omenili motnjo spanja (64 odstotkov), motnje prehranjevanja (52 odstotkov) in depresijo (45 odstotkov). Manjkrat se pojavljajo še anksioznost (32 odstotkov) in pani?ni napadi (31 odstotkov). Pri tem vprašanju je bilo možnih ve? odgovorov in skoraj vsi dijaki so napisali, da doživljajo ve? motenj hkrati. Zanimiv je podatek, da so pri 15- in 16-letnikih v ospredju predvsem depresija in motnje spanja, pri 17- in 18-letnikih pa anksioznost in pani?ni napadi. Poudarili bi, da moramo omenjene pojme pravilno uporabljati in zadevo poznati, sicer lahko nekaterim resnim boleznim odvzamemo težo in njihovo resnost nekako razvrednotimo. Na to je opozorila tudi ena izmed anketirank. Rekla je tako: »Mislim, da se moramo zavedati, da so glamurozne duševne motnje resen problem in da s tem, ko te pojme lai?no uporabljamo oz. izkoriš?amo, zelo vplivamo na nepou?enost ljudi o problemu ter dejansko zmanjšujemo njihovo pomembnost.«

Ve?ina dijakov, ki je v vprašalniku napisala, da ima psihi?ne motnje, ni bilo uradno diagnosticiranih, zato ne trdimo, da te motnje nujno imajo, vendar pa so dijaki po lastni presoji sami ocenili, s katero obliko duševnih stisk se spopadajo, zato jih bomo tako tudi interpretirali.

Pri 67 odstotkih anketiranih so se motnje pojavile v srednji šoli, pri 26 odstotkih pa že v osnovni. Ve?ina dijakov meni, da sta pomembna dejavnika za duševne stiske okolje, v katerem živijo, in šola. Kot razlog navajajo pritisk staršev, profesorjev, lastna visoka pri?akovanja ter ambicije ipd. Mnogo jih meni, da k temu pripomore predvsem pomanjkanje osebnega stika med profesorji in dijaki. Zaradi kapitalisti?ne in vedno bolj individualisti?no in tekmovalno usmerjene družbe se mladi pogosteje zapirajo vase, v svoj svet; težav in problemov ne razlagajo drugim, temve? jih držijo zase. Duševne stiske imajo pogosto negativen prizvok in so tabuizirane, zato se o njih laže pogovorijo z osebami, ki so jim blizu in jim zaupajo. Zato ni presenetljivo, da 64 odstotkov anketiranih o svojih problemih pove bližnjim prijateljem, 48 odstotkov pa tudi staršem. Skrb vzbujajo?e pa je, da se samo 0,5 odstotka anketiranih o svojih problemih pogovori z za to usposobljeno osebo, torej s strokovnim delavcem. 35 odstotkov anketiranih je priznalo, da svojih težav, stisk ne rešujejo in jih zanemarjajo, kar ne vodi k odpravi problemov.

Enotno mnenje anketiranih je, da bi moral svet preiti od individualnosti k socialnosti ter tako ustvariti sprejemljivejše in manj stresno okolje za vse.

Ko hormoni podivjajo Zmedeni, trmasti najstniki, ki mnogokrat burno reagirajo, vstopajo v svet odraslosti. Najve?krat nerazumljeni zaradi nepredvidljivega, odklonilnega in uporniškega vedenja se znajdejo v zahtevnih situacijah odlo?anja. Velikokrat pozabimo, da je vedenje posledica tudi navala hormonov, ki vplivajo na naše telo in možgane. Med dozorevanjem se zgodijo številne strukturne in funkcionalne spremembe v možganih. Najprej dozorijo življenjsko pomembni predeli za dihanje, bitje srca, prebavo, nato še centri za ?utenje in gibanje. V najstništvu pa se kot zadnje razvije prefrontalna skorja, ki skrbi za samonadzor, ?ustva in na?rtovanje. Smiselno se je vprašati, kako je mogo?e, da se morajo mladi prav v tem obdobju odlo?iti o izbiri srednje šole, univerze in tudi o poklicu, ki ga bodo opravljali. Pri?akujemo analiti?no obdelavo podatkov, videnje širše slike in strateško osredoto?enje na oddaljeno prihodnost. Zahtevana je funkcija možganov, ki se šele razvija. Najstniki si informacije interpretirajo druga?e in v?asih ne prepoznavajo ?ustev enako. Tako lahko zaskrbljen obraz staršev zmotno dojamejo kot jeznega. Pomanjkanje nadzora povzro?a ?ustveno nestabilnost, kar se lahko izrazi kot bolezensko stanje v obliki depresije, shizofrenije, pani?nih napadov, anksioznosti in drugih. Puberteta je nevaren ?as, ko pridobimo hitro, kakovostno in ?asovno usklajeno posredovanje informacij do možganskih centrov. Seveda pa biološka osnova potrebuje zgled, zaupanje in spodbudno okolje. Razvijajo?i se možgani tako postanejo ogledalo družbe. Jakob Ne?emer

Barbara Štorman, Jon Krajic Tomin, Gimnazija Brežice

Izvirna novica:dnevnik.si, 12. april 2017

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si