Obrazi prihodnosti: Orkan

Zvok jutranjega alarma te že navsezgodaj zbudi. Ne zamudi! Bodi zdrava, jej zdravo, ne preve?, ne premalo! Gledaš televizijo in vidiš dekle, ki pleše balet, živi svoje sanje.

Tudi ti živi sanje, a ne pozabi na vse omejitve! Ni dovolj dobro, ve? se u?i! Sprašujejo te, kdo si, sprašujejo te, kaj si. V?asih te povprašajo, kaj boš po?ela v življenju, v?asih dodajo še vprašanje o tvoji preteklosti. Oni vrtajo vate in te zasipavajo z neskon?nimi vprašanji.

Bodi dovolj pametna, ampak ne preve?! U?i se, ampak ne pozabi na hobije! Bodi sre?na, bodi uspešna, bodi samosvoja, ampak ne preve?! Bodi to in bodi dovolj ono. Ne pozabi pri svojih 17 imeti temeljit na?rt življenja, vse vizije za?rtane in bog pomagaj, ?e ti spodleti! Joj, samo tega ne.

Temu jaz pravim en velik kaos. Mladi smo kot posamezniki tako imenovani nosilci prihodnosti, pri?a 101 pritisku z vseh strani. Šola, družina, okolje, pri?akovanja. Nemalokrat pritiski postanejo preve?. Veliko mladih se po?uti šibko ravno zaradi ob?utka, da moramo reševati svet, hkrati pa smo znani po lenobi, obupu. Pritiski družbe padajo na ramena mladih in za nekatere je lahko to vzrok, da prilezejo do stopnje pasivnosti, ob?utka nemo?i. Kaos pa še zmeraj ostaja in v?asih postane prevelik. Preraste. Po?asi, tiho, ampak mo?no, kakor piha burja, preraste v nekaj ve?jega kot le mala skrb. Spremeni se v orkan zmede, strahu, žalosti. Svet ne mara takšnih orkanov. Po navadi ga poskušajo zatreti s tem, da nanj nanesejo malo pridige o tem, da bodi sre?en s tem, kar imaš, in to je to, ozdravitev in pol.

Žalostno je, da se ljudje premalokrat pogovarjamo o duševnem zdravju, o ?ustvih. O tem, kako pomembno je ?utiti in kako pomembno je, da skrbimo za naše duševno zdravje. ?utiti in se ne bati ?ustev in se ne bati sebe, najbolj globoke verzije sebe. Razumeti moramo, da smo ljudje krotka bitja, zakomplicirani, hkrati pa tako enostavni. Ne smemo se bati notranjih klicev na pomo?, z razlogom so tam. Orkan nastane iz mo?ne nevihte, ki se stopnjuje v še mo?nejšo. In mo?nejšo. Pozabimo pa, da je vsak orkan mogo?e ustaviti, tudi tisti miselni, strahotni, polno?ni. Pozabi na bežne besede, ki ti krajšajo spanec. Sledi svojemu jazu. Govori, sprejemaj, verjemi. Predvsem pa si ob vsem tem ne pozabi vzeti sekunde za to, da pogledaš v nebo in se zaveš, da si in da boš zmogel. Da si tu in tvoriš skupek celote, ki ji ljudje re?emo galaksija. Brez tebe ne bi bila ista.

Avtorica : Eva Cvelbar, Gimnazija Brežice

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si