Obrazi prihodnosti: V kriznem centru so mladim na voljo 24 ur na dan

V Krškem deluje krizni center za otroke in mladostnike, kamor na leto namestijo tudi do 62 mladih v stiski.

V Sloveniji imamo devet kriznih centrov za mlade in krizni center za otroke Pal?ica v Grosuplju, ki je namenjen najmlajšim (do 6 let). V Brežicah je stanovanjska skupnost, kjer lahko bivajo mladostniki, starejši od 18 let, dokler ne kon?ajo šolanja, saj ne morejo iti v rejniško družino. Obiskale smo Krizni center za mlade Krško, ki deluje že deset let in ima pet zaposlenih. Ti si razdelijo vse dni v letu, delajo pa 24 ur na dan. Center zajema obmo?je Posavja, Dolenjske in Bele krajine.

Ob prihodu nas je sprejela strokovna delavka in nam razkazala krizni center ter odgovorila na naša vprašanja. Najprej smo jo povprašale o delu, ki ga izvajajo v kriznem centru. To delo obsega sprejem otroka v krizni situaciji, pomiritev otroka, saj je prišel iz zelo stresnega okolja ali pa ima sam težave, vklju?itev otroka v življenje v kriznem centru, pogovor in svetovanje. Seveda pa morajo poizvedeti o otrokovih osnovnih podatkih in izdelati individualni na?rt za vsakega, ki pride v center, ter spoštovati njegove želje, ?e je to mogo?e.

Obi?ajno so mladostniki v kriznem centru približno 21 dni, so pa tudi izjeme. Nekateri so tam le nekaj ur, drugi pa tudi nekaj mesecev. Leta 2016 je bilo v centru 62 namestitev, leta 2015 pa 44. Povpre?no na dan namestijo 3 do 4 mladostnike, ki pa ne prihajajo le zaradi težkih družinskih razmer, temve? tudi zaradi osebnostnih težav. ?e vedo, da bo bivanje otrok daljše, jih vklju?ijo v OŠ Leskovec ali pa v eno od srednjih šol v krški ali brežiški ob?ini.

»Krizni center je varen prostor, kamor se lahko otrok zate?e v krizni situaciji. Seveda nam je pomembno tudi to, da otrok še vedno živi ?im bolj obi?ajno življenje, obiskuje šolo, ima kosilo, u?ne ure, hodi v naravo. Na kratko, imeti mora nekakšen dnevni red, ki se ga držijo vsi, tako otroci kot tudi strokovnjaki v kriznem centru. Zaposleni otrokom kuhajo, skrbijo za njih, jih vozijo v šolo in k zdravniku. Na sre?o ima krizni center Krško tudi službeni avto. Vse to zahteva veliko koordinacijo dneva, vsak dan je malce druga?en. V veliko pomo? pa so nam tudi prostovoljci,« nam je razložila strokovna delavka centra. Povedala nam je tudi, da se število mladih, ki prihajajo v krizni center, vsako leto viša, lani se je ta število gibalo okoli šestdeset. Dodala je, da je izbrala delo v kriznem centru zato, da lahko pomaga mladini v težkih trenutkih, in da je to delo psihi?no zelo naporno in iz?rpavajo?e. A v veselje ji je, da tako pomaga otrokom in spreminja njihovo življenje.

Krizni center je videti kot ve?ja hiša. Spodaj so pisarna, shramba, telovadnica, kopalnica za fante in varna soba, kjer sodnik zasliši otroke. Da je otroku laže, je zraven obi?ajno vsaj eden od staršev ali sorodnik, ki ni obtožen. Zgoraj so tri spalnice, prostorna dnevna soba in kuhinja. Na stenah so obešene risbe mladostnikov, ki so bivali ali še bivajo tam. Na voljo je tudi prostor za stike pod nadzorom. To so sicer stiki otrok s starši pod nadzorom strokovnih delavcev, ki poskrbijo, da otrok ni manipuliran, da mu starši ne grozijo ali ga ustrahujejo.

V Kriznem centru za mlade Krško so tudi zelo veseli prostovoljcev, ki so jim v veliko pomo?. So razli?nih starosti, od srednješolcev do malce starejših. Najprej opravijo razgovor z vodjo prostovoljcev, ta jim predstavi delo prostovoljca, zaradi varstva osebnih podatkov otrok pa morajo podpisati tudi dogovor o mol?e?nosti.

Kaj so krizni centri Krizni centri so ustanove, namenjene otrokom in mladostnikom od 6. do 18. leta, ki se znajdejo v akutni stiski in se morajo zaradi tega umakniti iz okolja, v katerem prebivajo. Krizni centri delujejo 24 ur na dan, poleg zavetja pa ponujajo tudi u?no pomo?, razne delavnice, strokovno pomo? usposobljenih delavcev in tudi prostovoljcev ter svetovalne pogovore. Poleg tega opravljajo intervencije v primeru, da pride do nasilja.

Maša Radanovi?, Lorena Šinko in Tjaša Šoba, Gimnazija Brežice

Izvirna novica:dnevnik.si, 12. april 2017

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si