Obrazi prihodnosti: Vse je samo v tvoji glavi

Depresija in anksioznost sta skoraj tako pogosti kot prehlad. Kako se spopasti s prehladom, so nas nau?ili že v vrtcu: topel ?aj z medom in limono ter veliko po?itka, pa si zdrav.

V osnovni šoli se u?enci množi?no udeležujejo tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni. V srednji šoli pa se ve?ina dijakov soo?i s te?ajem prve pomo?i. Vsi natan?no vemo, kako deluje trebušna slinavka in kaj je inzulin. Vsem je jasno, kako opaziti znake možganske kapi. Naj bom jasna: to znanje je ve? kot potrebno. Toda o psihi?nih boleznih in o samoti bolnika s psihi?nimi motnjami ve?ina tistih brez osebnih izkušenj še vedno ne ve ni?. Celo huje, vsi mislijo, da vedo nekaj, vendar je tisto najpogosteje napa?no.

Depresija ni leno ležanje na postelji. Anksioznost pa ni enaka histeri?nemu joku ob misli na test iz matematike. Antidepresivi niso toksi?ne ?arobne tabletke in pani?ni napadi niso egoisti?ni kriki po pozornosti in izogibanju obveznostim. Vse skupaj je bolj kompleksno, enako kot velja za vse druge bolezni. Zakaj sem potem že pri desetih letih znala našteti ve? kot deset razli?nih vrst raka in zato dobila petico pri biologiji? Odgovor je jasen: o depresiji in anksioznosti vsi menimo, da je vse samo v tvoji glavi.

Depresija in anksioznost nimata tipi?nih fizi?nih manifestacij in lahko vodita tudi k simptomom, ki jih pripisujemo drugim boleznim. Psihi?ne bolezni ti ne morejo diagnosticirati ob odvzemu krvi. Simptomi teh bolezni so tihi, skriti in venomer prisotni v po?utju posameznika, ki jih doživlja. Omalovažuje jih tudi njihova splošnost. Žalost, stres, vznemirjenost, utrujenost, razdražljivost, pomanjkanje koncentracije, vrtoglavica. V normalnih odmerkih so to pogosti, povsem obi?ajni ob?utki. Zdaj pa si predstavljajte, da v prekomernih odmerkih teh ob?utkov plavate vsako minuto svojega življenja. Depresija in tesnobnost nimata trenutne rešitve. Njuno prepre?evanje je dolgotrajno in pogosto vpliva na posameznikov ožji socialni krog.

Neznanje o psihi?nih boleznih in njihova stigmatizacija sta posledici neobveš?enosti dijakov ter napa?nega odnosa in informacij, ki jih podajajo profesorji. O depresiji in anksioznosti se moramo v šolah pogovarjati prej. ?e so to, kot pravijo popularni viri, bolezni epidemi?nih razsežnosti, jih morajo šole izpostaviti in z njimi seznanjati vse – u?ence, dijake in u?itelje. S prepoznavanjem simptomov v zgodnji fazi lahko anksioznost in depresijo pravo?asno prepre?imo in marsikateremu mlademu olajšamo prehod v zrelo življenje.

Avtorica:  Lara Zupan, Društvo Novi dijak

Izvirna novica:dnevnik.si, 26. april 2016

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si