OBUPANCI ne zmorejo ?akati

Za zdaj je še prezgodaj govoriti o resni?nem vplivu sedanje krize na pove?evanje števila samomorov, saj se bodo stvari v pravi lu?i pokazale šele ?ez nekaj let, so se izgovarjali uslužbenci, ki smo ih v razli?nih uradnih institucijah vprašali, ali se zavedajo, da recesija jemlje svoj davek v samomorih, Dejstva in številke pa pripovedujejo svoje žalostne zgodbe.

Ravnateljica nekega vrtca nam je te dni v solzah povedala:»Mamica dveh otrok je sko?ila z neboti?nika. Zjutraj je enega otroka pospremila v šolo, drugega je pripeljala v vrtec, nato pa si je vzela življenje. Pred tem je izgubila delo,a o?itno ni nih?e opazil, kako hudo jo je to prizadelo.« Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine, ki je pogosto neposredna pri?a vseh mogo?ih družinskih tragedij, je prepri?ana, da gospodarska kriza že jemlje svoj davek v samomorih.

Ljudje v stiski in pod stresom razvijejo tako imenovano »tunelsko videnje položaja, ko se osredoto?ijo le na svoj problem. Ko se obrnejo po pomo?, ne vidijo ni?esar drugega razen svoje stiske.

Sama se vsakodnevno sre?uje z zgodbami, v katerih brezposelnost. negotovost. revš?ina in težave, povezane s stresom, vzbujajo ob?utek brezizhodnosti in manjvrednosti. Številne se kon?ajo tragi?no.Mamica je bila obupana, ker sta oba z možem izgubila delo. Ni jima bilo jasno, kako bosta lahko poskrbela za tri otroke. Kopi?ili so se dolgovi, množili so se problemi… Prosila je za pomo? v ustrezni ustanovi in prijazno so ji jo obljubili. So ji pa povedali, da mora najprej prinesii ustrezna dokazila.Odšla je. Popoldne se je vrgla z devetega nadstropja.Pred otroke.
Moški je izgubil delo. Imel je hipotekarnu stanovanjsko posojilo. Ve? mesecev ga ni odpla?eval.Ni pla?eval položnic.Odklopili so mu elektriko, telefon… Z majhnimi otroki se je zaklenil v sobo in obesil.Moški, ki je imel posojilo za delovne stroje, gradnjo …. je izgubil delo.Ni zmogel odpla?ila.Ustrelil se je z lovsko puško. Moški – njegovi otroci pravijo, da je bil najboljši o?ka na svetu – se je zaradi slabega poslovanja podjetja zapletel v dolgove. Zbolel je, a mu je poteklo zdravstveno zavarovanje. En sam ubup. Sedel je v avto in zapeljal pod tovornjak.
Anita Ogulin opozarja, da so najhujše stiske »malega« ?loveka, ki preprosto ne more preživeti.Ljudje te težave skrivajo pred surodniki, sosedi, prijatelji, otroki in mnogi med njimi iz dneva v dan odlašajo z iskanjem pomo?i. Na vrata uradnih institucij potrkajo šele, ko so strahotno obupani, ko ne vidijo izhoda in ko so do konca ponižani.Takrat pa jim prijazno povedo, da bodo dobili pomo?, da pa morajo pred tem predložiti razli?na potrdila, dokazila … Marsikdo od takšnih prosilcev se v obupu preprosto obrne na peti in si sodi sam.

Klic na pomo?.»Ljudem je treba najprej omogo?ili preživetje. Ljudje v hudi stiski TAKOJ potrebujejo konkretno materialno in psihosocialno pomo?.« iz svojih izkušenj ve Anita Ogulil »Že samo besede; 'Ja, takoj vam bomo pomagali!' jih lahko potegnejo iz predora obupa. Takoj jim je treba dati majhno finan?no injekcijo,takoj jim je treba ponuditi strokovno usmeritev in psihosocialno pomo?. Takrat jih nikakor ne smemo izpustiti iz rok in jih v obupu pustiti samih. Moramo se zavedati, da smo tisti trenutek zanje najbrž edina vez z življenjem. To je najbolj alarmanten klic na pomo?, zato se je treba nanj nemudoma odzvati,« poudarja Anita Ogulin.
Ljudje v stiski in pod stresom res razvijejo »tunelsko videnje« položaja, s tem ko se osredoto?ajo izklju?no na svoj problem, potrjujejo tudi psihiatri in opozarjajo, da je treba obupancem verjeli. Kajti ko prosijo za pomo?, ne vidijo ni?esar drugega razen svoje stiske. A kaj, ko viri pomo?i niso organizirani tako. da bi ti ljudje pomo? tudi zares dobili. Že zdaj bode v o?i dejstvo, da naša družba ni bila pripraveljena na takšen val obupa in brezizhodnosti, kakršen jo je preplavil zaradi gospodarske krize. Nevladne organizacije, ki poskušajo nadomestiti državne institucije, pa imajo na ple?ih preve? skrbi in dela, in tako nam skozi prste uhajajo ?loveške usode, ki bi jih morali trdno držati v rokah in jih nemudoma rešiti.Želja po samomoru je namre? vedno protislovna mešanica težnje po smrti in nebogljenega klica na pomo?, namenjenega okolju – nam !

Moški najve?krat izberejo obešanje ali ustrelitev, sledijo samomori s plini ali hlapi,skok z višine, skok ali leganje pred predmet v gibanju … Pri ženskah prevladuje utopitev. Lani se jih je najve? odlo?ilo za obešanje ali skok z višine. Potencialne samomorilke si obi?ajno prerežejo žile.

O skrb vzbujajo?em pove?evanju števila osebnih stisk in drasti?nem pove?anju nasilja v družini – ponekod so zaznali kar 300-odstotno rast – poro?ajo tudi iz Skupnosti centrov za socialno delo.To, da potrebam nista ve? kos ne Rde?i križ ne Slovenska Karitas, vemo vsi. Število prošenj za prakti?no pomo? se je pove?alo za 30 odstotkov, prošenj za kritje stroškov elektrike, vode itd. pa je kar za 100 odstotkov ve? kot v obdobju pred recesijo. Socialni delavci so preobremenjeni z delom. Po besedah Matica Munca, psihologa, ki se je, kot je dejal, naveli?al boja z mlini na veter, obravnavajo socialni delavci ogromno zadev hkrati. ?e bi posamezniku, ki nujno potrebuje pomo?, posvetili en sam dan, bi prišli nekateri od preostalih nujnih primerov na vrsto ?ez približno mesec dni.

Letos jih je 23 ve?. Trditvi, da se je med krizami vedno pove?alo število samomorov, ni mogo?e oporekati. Da je za zdaj še prezgodaj govorili o resni?nem vplivu sedanje krize na pove?evanje števila samomorov, saj se bodo stvari v pravi lu?i pokazale šele ?ez nekaj let, so se izgovarjali posamezniki, ki smo jih v razli?nih uradnih institucijah povprašali, ali se zavedajo, da recesija jemlje svoj davek v samomorih. A že dejstvo, da so aprila v Bruslju organizirali okroglo mizo na temo Psihobocialni vpliv ekonomske krize, kaže, da se v Evropi mo?no zavedajo tega, da gospodarska kriza vihti svojo koso in da se število samomorov, povezanih z njo, pove?uje. In Slovenija ni nikakršna izjema, prej nasprotno.
Slovenija se po številu samomorov Uvrš?a med šest samomorilno najbolj ogroženih držav na svetu in na tretje mesto v EU. Stevilne organizacije opozarjajo, da je nad povpre?jem EU tudi samomorilnost slovenskih mladostnikov. V Sloveniji zaradi samomora vsako leto umre povpre?no 524 ljudi, in sicer 405 moških in 119 žensk. Lani je bila vsaka 45.smrt posledica samomora. Po podatkih slovenske policije je bilo letos do 24. novembra v Sloveniji 408 samomorov, v enakem obdobju lani 385. Torej jih je letos 23 ve?! Med njimi so tudi tisti, ki smo jih našili na za?etku našega ?lanka. Njihove žalostne usode in stiske potrjujejo, da je gospodarska kriza mo?no prizadela tudi Slovenijo. Zlasti ?e upoštevamo še poskuse samomorov, ki jih je od desetkrat do petnajstkrat ve? kot storjenih samomorov.
Na Koroškem obmo?ju, ki je po številu samomorov ves ?as krepko nad slovenskinm povpre?jem, si je do konca avgusta vzelo življenje 13 ljudi. Toliko jih je lani naredilo samomor v vsem letu. Poleg tega tudi med mladimi na Koroškem opažajo nagnjenost k samodestruktivnemu vedenju, kot so samopoškodbe in seveda samomori.

•    V zadnjem desetletju je najvišji delež samomorilnosti na severozahodu države, proti jugozahodu pa se zmanjšuje. Najbolj prizadeta obmo?ja so Prekmurje, Štajerska, Koroška in Dolenjska. •    Moški se pri nas za samomor odlo?ijo 3,5-krat pogosteje od žensk. Najbolj so k samomorilnosti nagnjeni ovdoveli moški, tveganje za samomor je glede na stan poleg njih najve?je med lo?enimi moškimi, najmanjše pa med samskimi in poro?enimi ženskami. Sicer pa je Slovenija v svetu visoko uvrš?ena tudi po številu samomorov med ženskami, in sicer na tretje mesto. •    Tudi starostniki so glede na samomorilnost zelo ogrožena skupina. Po številu samomorov med ljudmi, starejšimi od 65 let, je Slovenija na prvem mestu na svetu. •    V vsakem desetletju si povpre?no sodi sam tudi po en otrok, mlajsi od 14 let.

Tekst: Žana Kapetanovi?

Izvirni ?lanek objavljen v reviji  JANA december  2009.
Besedilo last JANE in avtorjev.